Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov. Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij. V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije. Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (14,58 MB)

Opis: Gastronomski turizem je eden od najbolj dinamičnih segmentov v turistični industriji, ki ga vsaka država in regija lahko izkoristiti kot močno orodje za privabljanje turistov ter promocijo svoje kulture in tradicije. Znano je, da ima hrana močno povezavo s kulturo in z identiteto naroda, gastronomija pa predstavlja vrata v kulturo in način življenja ljudi. Ohrid, kot ena izmed najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v regiji, ne izstopa samo po svojih naravnih in zgodovinskih bogastvih, temveč tudi po svoji bogati gastronomski ponudbi. Ta mesto s svojimi mnogimi restavracijami in kavarnami ponuja obiskovalcem avtentične okuse tradicionalne makedonske kuhinje, pa tudi številne druge svetovne kuhinje. V diplomski nalogi smo raziskovali pomen in potencial gastronomskega turizma na Ohridu. Cilj raziskave je bil preučiti trenutno gastronomsko ponudbo v regiji, identificirati najbolj znane in iskane tradicionalne jedi ter najti možnosti za izboljšanje in razvoj. Prav tako so analizirane izkušnje ponudnikov gastronomskih storitev v povezavi s turizmom in podani predlogi za izboljšanje gastronomskega turizma na Ohridu.
Ključne besede: gastronomija, gastronomski turizem, Ohrid, tradicionalna hrana
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Ključne besede: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 1094; Prenosov: 298
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 17 gradiv!

Opis: Vloga gastronomije v turistični ponudbi določenega kraja igra izredno pomembno vlogo pri večanju turistične prepoznavnosti in povečevanju obsega gastronomskega turizma. Vsak turist mora na potovanju jesti in piti, vendar se namen obiska določenega kraja, ki temelji predvsem na okušanju lokalnih posebnosti v hrani in pijači ter skozi le-to spoznavati samo kulturo kraja, zgodovino in tradicijo kraja, bistveno razlikuje od drugih namenov. Kadar potujemo izključno v določen kraj z namenom tovrstnega okušanja, so ponudniki gastronomskih turističnih storitev dosegli svoj namen. V prvem poglavju smo opredelili raziskovalni namen ter zastavili cilje in hipoteze ter predpostavke in omejitve naloge. Naredili smo tudi raziskovalne metode. V drugem poglavju smo nalogi zastavili teoretični okvir. Prikazali smo vlogo gastronomije v turistični ponudbi. Vlogo kulinaričnih dogodkov smo predstavili v tretjem poglavju , ki prikazujejo korak naprej k izpolnjevanju cilja: doseči kulinarično privlačnost občine Hoče-Slivnica ter njeno prepoznavnost zaradi kulinaričnih posebnosti. V tem poglavju smo območje osvetlili tudi z geografskega in kulturnega vidika, prikazali pomen ekološkega povezovanja za nabavo surovin in analizirali vlogo pridelave ekoloških surovin za zdravo prehrano, ki je pogoj za dobro kulinariko kraja. V nadaljevanju poglavij smo predstavili zgodovinsko podlago razvoja gastronomije kraja kot tudi jedi, ki so tipične za to območje. Poleg tega smo opravili analizo stanja v sedanjih gostinskih lokalih po občini. Če povzamemo, smo v raziskavi ugotovili, da je na tem področju potrebno še marsikaj narediti, če si občina želi povečati gastronomsko doživljanje za turiste. Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2336; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,06 MB)