Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov. Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij. V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije. Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (14,58 MB)