SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MANAGEMENT V TURIZMU - RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE RADLJE OB DRAVI
Tomaž Ravnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Turizem postaja v Sloveniji vse pomembnejša gospodarska dejavnost, z vstopom v Evropsko unijo pa sta se njegova vloga in vrednost še povečali. Zaradi pogostega zamenjevanja z drugimi državami ali regijami (Slovaška, Slavonija), si Slovenija v Evropski uniji želi boljšo prepoznavnost in uveljavitev na vseh področjih; tudi na področju turizma. Uveljavitev Slovenije kot turistične dežele doma in v svetu pa med drugim pogojuje tudi celovita in kakovostna ter z razvojnimi trendi usklajena turistična ponudba, kakor tudi strateški interes države na tem področju. Turizem postaja dejavnost, ki omogoča razvoj, zaposlovanje, zaslužek in socialno varnost, predvsem če upoštevamo, da večina gospodarskih storitvenih dejavnosti sodeluje v turistični ponudbi in da ima skoraj vsak kraj v državi možnost za razvoj turizma. Za turizem je bilo do devetdesetih let značilno povpraševanje po morski obali, vodnih področjih, počitnicah v določenem času (na primer voda- poletje, sneg- zima) in počitnicah za počitek in razvedrilo. Toda turizem se je v zadnjih desetih letih prostorsko in časovno globaliziral in močno spremenil, glede na svoj namen potovanja in različne načine potrošnje. V svetovnem merilu raste v turizmu povpraševanje po storitvah wellnessa, kulturni ponudbi in aktivnemu preživljanju počitnic. Turizem predstavlja na podeželju večinoma eno izmed dopolnilnih dejavnosti, ki ustreza novejšim težnjam razvoja podeželja in ki temelji na ohranitvi kulturne identitete ter ponudbi zdravega bivanjskega okolja,okusne hrane in sprostitve. Razvoj turizma na podeželju prispeva k skladnejšemu regionalnemu razvoju in s tem odpravlja razlike v razvitosti regij. Glavni namen tega diplomskega dela je predstaviti turizem kot enega izmed dejavnikov, ki lahko doprinesejo k blagostanju posameznih slovenskih pokrajin, v mojem primeru občine Radlje ob Dravi. Pri pisanju diplomske naloge so mi bili v pomoč zaposleni na mestni občini Radlje ob Dravi in drugi občani kraja Radlje ob Dravi, ki so posredno povezani z turizmom v mestu. Pomagali so mi videti in doživeti kraj ne samo v vlogi turista, ampak tudi skozi oči prebivalcev mesta ter se seznaniti s težavami, na katere naletijo prebivalci in turisti.
Ključne besede: Destinacijski management, Radlje ob Dravi, razvoj turizma, podeželski turizem, doživljajski turizem, mestni turizem, turistična ponudba, dediščina, gastronomija, rekreacija in šport.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2415; Prenosov: 315
.pdf Polno besedilo (3,45 MB)

2.
DEDIŠČINSKA PREHRANA V PONUDBI GOSTINSKIH OBRATOV NA OBMOČJU SLOVENSKE BISTRICE
Klavdija Erjavc, 2010, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomske naloge se glasi »Dedišcinska prehrana v ponudbi gostinskih obratov na obmocju Slovenske Bistrice« in je razdeljena na osem poglavij. V prvem poglavju smo podrobneje predstavili podrocje in problem, ki ga bomo raziskovali, prav tako pa še namen, cilje in osnovne trditve. Podali smo omejitve in navedli metode, ki jih bomo pri vsem tem uporabili. V drugem poglavju smo opredelili in predstavili ponudbo gastronomije in njeno razpoznavnost v izbranih dveh državah ter ugotovili, da gastronomska identiteta regije združuje vse ponudnike prehranskih pridelkov in vin ter gostinskih storitev, ki izvirajo iz lokalnih pridelkov in dedišcine okolja. Predstavljene regije se zavedajo pomena ohranjanja dedišcine v kulinariki, turisticno ponudbo gradijo na svoji izvirni kulinariki in na predstavitvi raznovrstnih naravnih vrednot ter na povezavi obojega. V tretjem poglavju smo predstavili turisticne privlacnosti in danosti obmocja Slovenske Bistrice. V nadaljevanju, v cetrtem poglavju, smo na podlagi pricevanj domacinov podrobneje predstavili vrste avtohtonih jedi, njihovo pripravo in kulturo prehranjevanja na obmocju Slovenske Bistrice in okolice. V petem poglavju smo na podlagi terenske raziskave in primerjalne analize štirih gostinskih obratov ugotovili, da le-ti vkljucujejo avtohtone jedi v svojo ponudbo. Menimo, da bi se z obujanjem in poznavanjem starih receptur povecalo povpraševanje po tovrstnih jedeh, saj bi bile te domiselno predstavljene v jedilnem listu. S pomocjo ankete je bili ugotovljeno, da bi tradicionalne prireditve, ki bi vkljucevale ponudbo in predstavitev lokalne gastronomije, pritegnile vec ljudi. Predlagamo torej lokalnim deležnikom, da v prihodnosti organizirajo vec prireditev s kakovostno vsebino, saj zbližujejo gostitelje in goste, omogocajo spoznavanje kulture, okolja, šeg, navad, dedišcine in nudijo priložnost, da ljudje spoznajo znacilnosti okolja. Zadnje poglavje je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, gastronomija, kulinaricna dedišcina, turisticna ponudba, gostinski obrati, anketa, kulinaricna ponudba.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 974; Prenosov: 252
.pdf Polno besedilo (5,85 MB)

3.
PREDLOG NOVEGA KONCEPTA TRŽENJA, TEMELJEČEGA NA MREŽENJU, ZA IZBRANO SLOVENSKO DESTINACIJO
Ana Jutriša, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju z naslovom »Predlog novega koncepta trženja, temelječega na mreženju, za izbrano slovensko destinacijo« smo raziskovali možnosti, kako privabiti do vseh turistični ponudnikov v destinaciji Obsotelje in Kozjansko več gostov s pomočjo mreženja. V uvodnem poglavju smo najprej opredelili problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju smo navedli predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju problema. V drugem poglavju smo se seznanili s temeljnim konceptom turistične destinacije s poudarkom na mreženju turističnih nosilcev za potrebe trženja. Ugotovili smo, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju trženjskega spleta destinacije in kaj vse sooblikuje celokupno turistično storitev. Tretje poglavje je namenjeno opisu danosti destinacije Obsotelje in Kozjansko, kjer smo najprej identificirali in analizirali ključne turistične ponudnike v občinah Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, kakšno je trenutno stanje sodelovanja med turističnimi ponudniki in njihovo pripravljenost za partnerstvo. Z analizo ankete, ki smo jo opravili med tujimi hotelskimi gosti, nastanjenimi v Rogaški Slatini in Podčetrtku, pa smo dobili smernice za predloge k izboljšavi trenutne turistične ponudbe destinacije. V četrtem poglavju smo predstavili gostinsko podjetje Marka, d. o. o., ki bi lahko s svojim intenzivnejšim sodelovanjem s turističnimi ponudniki destinacije v večji meri prispevalo k raznovrstnosti regijske turistične podobe. V zadnjem, petem in sklepnem poglavju smo povzeli ključne ugotovitve in zaključili s predlogi izboljšav na področju mreženja lokalnih turističnih ponudnikov.
Ključne besede: turistična destinacija, mreženje, trženje, Obsotelje in Kozjansko, zdravilišče, podjetje Marka, d. o. o., gastronomija, turistični ponudniki, turistična ponudba, dvorec Strmol.
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1291; Prenosov: 122
.pdf Polno besedilo (850,16 KB)

4.
5.
ANALIZA PONUDBE LOKALNE GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI KOZJAKA
Tina Maučnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V prvem poglavju smo opredelili področja in opisali problem, predstavili namen, cilje, osnovne trditve, predpostavke in omejitve diplomskega dela ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju smo predstavili pojem gastronomija, njeno zgodovino, povezavo med gastronomijo in turizmom, predstavili gastronomske regije ter piramido slovenske gastronomije. V tretjem poglavju smo predstavili management turistične destinacije. V četrtem poglavju pa smo opravili raziskavo, na izbranih turističnih kmetijah in gostinskih lokalih na Kozjaku. Z rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketiranja, smo pridobili potrebne informacije na osnovi katerih smo podali svoje predloge. Peto poglavje predstavlja sklep, v katerem smo povzeli glavna spoznanja iz diplomske naloge in potrdili oz. zavrgli zastavljene teze naloge.
Ključne besede: gastronomija, kulinarika, enologija, turistična kmetija, gostilna, turizem, turistična destinacija, lokalna gastronomija, Kozjak
Objavljeno: 02.07.2015; Ogledov: 512; Prenosov: 130
.pdf Polno besedilo (372,54 KB)

6.
Gastronomija - bistvena prvina turistovega doživljanja destinacije
Borut Milfelner, Sonja Sibila Lebe, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Za empirični del raziskave smo podatke pridobivali z anketiranjem; v ta namen smo izdelali poseben merilni instrument - vprašalnik, ki smo ga uporabili za merjenje doživljanja gastronomije turistične destinacije. Na vzorcu tujih gostov, ki so se v času svojega potovanja (počitnic, oddiha) v Sloveniji prehranjevali izven mesta nastanitve, so bila izmerjena stališča, ki opredeljujejo doživljanje gastronomije turistične destinacije. Ugotovili smo, da obstajajo med gosti pomembne razlike tako glede na državo bivanja, kakor tudi glede na njihov socialni položaj.
Ključne besede: gastronomija, turizem, turistični proizvod
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 268; Prenosov: 13
URL Polno besedilo (0,00 KB)

7.
VLOGA GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE HOČE - SLIVNICA
Danijela Kozol, 2016, diplomsko delo

Opis: Vloga gastronomije v turistični ponudbi določenega kraja igra izredno pomembno vlogo pri večanju turistične prepoznavnosti in povečevanju obsega gastronomskega turizma. Vsak turist mora na potovanju jesti in piti, vendar se namen obiska določenega kraja, ki temelji predvsem na okušanju lokalnih posebnosti v hrani in pijači ter skozi le-to spoznavati samo kulturo kraja, zgodovino in tradicijo kraja, bistveno razlikuje od drugih namenov. Kadar potujemo izključno v določen kraj z namenom tovrstnega okušanja, so ponudniki gastronomskih turističnih storitev dosegli svoj namen. V prvem poglavju smo opredelili raziskovalni namen ter zastavili cilje in hipoteze ter predpostavke in omejitve naloge. Naredili smo tudi raziskovalne metode. V drugem poglavju smo nalogi zastavili teoretični okvir. Prikazali smo vlogo gastronomije v turistični ponudbi. Vlogo kulinaričnih dogodkov smo predstavili v tretjem poglavju , ki prikazujejo korak naprej k izpolnjevanju cilja: doseči kulinarično privlačnost občine Hoče-Slivnica ter njeno prepoznavnost zaradi kulinaričnih posebnosti. V tem poglavju smo območje osvetlili tudi z geografskega in kulturnega vidika, prikazali pomen ekološkega povezovanja za nabavo surovin in analizirali vlogo pridelave ekoloških surovin za zdravo prehrano, ki je pogoj za dobro kulinariko kraja. V nadaljevanju poglavij smo predstavili zgodovinsko podlago razvoja gastronomije kraja kot tudi jedi, ki so tipične za to območje. Poleg tega smo opravili analizo stanja v sedanjih gostinskih lokalih po občini. Če povzamemo, smo v raziskavi ugotovili, da je na tem področju potrebno še marsikaj narediti, če si občina želi povečati gastronomsko doživljanje za turiste. Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 318; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

8.
PREVAJANJE SLOVENSKO-NEMŠKIH JEDILNIH LISTOV V KOROŠKIH RESTAVRACIJAH
Ina Hudrap, 2016, diplomsko delo

Opis: Prevajanje je zahteven in zapleten proces, ki od prevajalca zahteva translatološke kompetence, popolno posvečenost in predanost delu, ne glede na to, s katerim strokovnim področjem se ukvarja pri svojem delu. Za prevajanje ni potrebno samo znanje izhodiščnega in ciljnega jezika, ampak tudi odlično poznavanje kulturno specifičnega okolja, v katerega prevaja določeno besedilo, kakor tudi ustrezne terminologije, v katerega prevaja določeno besedilo. Pri kulinariki gre za področje, ki je splošno znano in precej razširjeno, kljub temu pa vsebuje določeno terminologijo, ki se uporablja samo v gastronomiji in gostinstvu. Ravno terminologiji je treba posvetiti posebno pozornost, da pri prevajanju ne bi prišlo do napak in posledično nesporazumov, saj so prav jedilni listi ogledalo vsake restavracije ali gostilne. Ker se Koroška nahaja v bližini Avstrije, smo se v diplomski nalogi osredotočili na osem restavracij, ki z ravnjo svoje ponudbe dokazujejo, da imajo jedilni list preveden v skladu s svojim mednarodnim ugledom. Pri tem je pomembno, da pri prevajanju upoštevamo pomensko in ne jezikovne enakovrednosti izvirnega in ciljnega besedila. Le z uporabo terminov, ki so kulturno specifični za to področje, lahko zagotovimo natančen prenos kulturemov, ki jih srečujemo v gastronomiji in kulinariki. V diplomskem delu smo predstavili jedilni list kot posebno besedilno vrsto in v teoretičnem delu opredelili njegove značilnosti, ter analizirali specifično gastronomsko terminologijo. V empiričnem delu smo uvodoma predstavili gostišča in restavracije, katerih jedilne liste smo terminološko in jezikovno primerjali in analizirali. V sklepnem delu naloge smo za lažje razumevanje določenih jedi in specialitet izdelali terminološki glosar besed s področja koroške gastronomije in kulinarike, ki jih najdemo na jedilnih listih znanih koroških restavracij.
Ključne besede: Prevajane, jedilni list, Koroška, kulturem, kulturno specifično okolje, pomenska enakovrednost, izrazoslovje, gastronomija.
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 218; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

9.
Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalih
Sanja Brumec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Ključne besede: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 62; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici