| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjo
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Gastronomski turizem na Ohridu : analiza stanja in možnosti za izboljšave
Mirjana Peshevska, 2023, diplomsko delo

Ključne besede: gastronomija, gastronomski turizem, Ohrid, tradicionalna hrana
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželje
Vita Petek, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Ključne besede: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Filozofija restavracije Tri lučke in njena prepoznavnost v turizmu
Nika Prevodnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Gastronomija predstavlja pomemben del turistične ponudbe destinacije in je eden izmed temeljnih načinov spoznavanja načina življenja in kulture krajev, ki jih obiskujemo. V Posavju se nahaja naša raziskana restavracija, restavracija Tri lučke, katere filozofija kuhinje temelji na pristnosti okusov, ki povezujejo tradicionalnost in lokalnost s pridihom modernosti. Prav tako so prisotni na različnih področjih turizma, kar smo v raziskavi opredelili kot eno izmed njihovih konkurenčnih prednosti na turističnem trgu. Z namenom analizirati prepoznovanost Treh lučk med prebivalci Posavja, smo izvedli anketni vprašalnik. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da Posavci, ki so sodelovali v raziskavi, Trem lučkam kot turistično-kulinarični atrakciji v Posavju pripisujejo velik pomen, saj jih več kot tretjina Tri lučke šteje kot eno izmed pomembnejših atrakcij v Posavju. Velika večina je Tri lučke obiskala že vsaj enkrat v življenju, nekateri jo obiščejo tudi večkrat letno ali celo mesečno. V diplomskem delu smo opravili tudi polstrukturirana intervjuja z restavracijo Tri lučke in gostilno Repovž, kateri smo spraševali o vključevanju ter vpetosti v lokalno turistično ponudbo. Gostilna Repovž je bila izbrana, ker si z našo primarno restavracijo Tri lučke delita zelo podobno filozofijo gostilne in hrane. Po opravljeni raziskavi smo naredili še primerjavo z gostilno Repovž, pri kateri smo ugotovili, da sta si kuhinji zelo podobno in da ima gostilna Repovž kar nekaj konkurenčne prednosti zaradi svoje samooskrbne kmetije in domačih izdelkov z domačega vrta. Pripravili smo tudi nekaj priporočil za izboljšavo ponudbe Treh lučk in njihovo povezanost z lokalno skupnostjo in lokalno ponudbo. S predlogi smo temeljili predvsem na trajnosti v okoljskem (»zero waste«) in družbenem pomenu (povezovanju turističnih deležnikov v Posavju).
Ključne besede: gastronomija, gostinstvo, kulinarični turizem, Posavje, restavracija Tri lučke
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 626; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji : teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu ʹIzvorno slovenskoʹ
2021

Opis: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 85
URL Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 7 gradiv!

6.
Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboru
Ksenija Grašič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane. Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Ključne besede: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 952; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

7.
Vloga pivovarne Lobik pri razvoju pivskega turizma v občini Ruše
Sara Vocovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Pivski turizem je v našem okolju relativno nov pojem. Obsega obiskovanje pivovarn, pivske tematske poti, pivske prireditve in množico drugih s pivom povezanih aktivnosti. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšno vlogo bi pivovarna Lobik lahko imela pri razvoju pivskega turizma v občini Ruše. Teoretični del diplomskega dela smo začeli s predstavitvijo pojma gastronomija, nato smo raziskali zgodovino pivovarstva, se posvetili pivskemu turizmu pri nas in po svetu ter predstavili občino Ruše. Sledil je empirični del raziskave - opredelitev potenciala za turistični razvoj na podlagi pivovarne Lobik. To smo storili po opravljenih delno strukturiranih intervjujih s strokovnjaki s področja turizma in pivovarstva. Ugotovili smo, da je pivski turizem zelo širok pojem, potencial za njegov razvoj v občini Ruše pa zelo dober. Za razvoj in dopolnitev turistične ponudbe občine in turistične destinacije Maribor - Pohorje je poleg upoštevanja trajnostnih načel potrebno tudi sodelovanje z lokalnimi deležniki. To bi koristilo deležnikom, prav tako pa tudi celotni lokalni skupnosti. Na podlagi profila gastronomskega turista smo oblikovali turistični produkt, ki sledi turističnim trendom in načelom trajnostnega razvoja.
Ključne besede: pivski turizem, Ruše, pivovarna Lobik, gastronomija, gastronomski turizem
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1394; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Vpliv digitalnega sveta na prehranjevanje mladih odraslih
Tamás Szukics, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje vpliv digitalnega sveta na prehranjevalne navade mladih odraslih. Naloga ima štiri dele. Prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev in hipoteze. Opredelili smo še metode razkiskovanja. V drugem delu predstavimo koncepte, kot so gastronomija in gastronomski turizem. Ukvarjamo se z najnovejšimi trendi v gastronomskem turizmu in z inovacijami, ki jih uporabljajo v gostinskih lokalih. Tretje poglavje predstavlja generacije mladih odraslih in njihove značilnosti glede prehranjevanja. Predstavimo digitalni svet in njihove ključne elemente za omejene generacije, kot so socialni mediji in delitev fotografij o hrani. Zadnji del naloge sestavlja raziskava in opredelitev njenih rezultatov. Raziskava prikazuje izkušnje mladih s kulinariko in tehnologijo.
Ključne besede: gastronomija, turizem, generacija Y, družbeni mediji, aplikacije, hrana
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1099; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v Mariboru
Tilen Selič, 2018, diplomsko delo

Opis: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije. V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke. V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom. V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala. Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Ključne besede: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1517; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (844,77 KB)

10.
Upravljanje z gastronomsko ponudbo na destinaciji gastronomske regije Maribor, Pohorje, Dravska dolina in Kozjak
Laura Pintarič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Gastronomija je del doživetij številnih obiskovalcev v času njihovega obiska izbrane destinacije. Prav zato je tako pomemben element turistične ponudbe izbrane destinacije. Preko tradicionalne in avtentične kulinarike obiskovalec bolje spozna destinacijo ter se z njo tudi bolj neposredno poveže. V tem oziru pa je pomembno znati upravljati z gastronomsko destinacijo, kajti samo dosledno, premišljeno in trajnostno naravnano upravljanje destinacije je ključ za uspešnost le-te. V naši nalogi smo v začetnem teoretičnem delu predstavili aspekte managementa destinacije, gastronomije v turizmu in izbrano gastronomsko regijo Maribor, Pohorje, Dravska dolina ter Kozjak, v kateri smo s ponudniki izvedli t. i. polstrukturirane intervjuje. Preko pregleda strokovne literature, swot in benchmarking analize ter intervjujev s samimi ponudniki v gastronomski regiji, smo raziskali, kako oblikovati čim bolj uspešno ponudbo, ki jo želimo ponujati v obliki novih turističnih produktov v destinaciji. Na koncu pa smo izdelali inovativen in lasten turistični produkt, in sicer itinerar za gastronomsko turistično pot po izbrani gastronomski regiji. S potjo želimo spodbuditi obiskovalce k usmeritvi v lokalno in avtentično kulinariko, prav tako pa je to nov in inovativen produkt na destinaciji, ki je dodatek k ponudbi ter tako privablja obiskovalce na samo destinacijo.
Ključne besede: gastronomija, upravljanje z destinacijo, gastronomska turistična pot, avtentično, gastronomska regija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1124; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 10.94 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici