1. Ocena kakovosti aplikacije za podporo delovanja gasilcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMitja Mali, 2023, diplomsko delo Opis: Digitalizacija je dandanes postala globalna in skoraj neizogibna. Vedno več različnih profitnih in neprofitnih organizacij se poskuša digitalizirati in s tem optimizirati svoje poslovanje. Željo po digitalizaciji imajo tudi številne gasilske organizacije, ki poskušajo svoje delovanje podpreti z mobilno aplikacijo. Namenske mobilne aplikacije so lahko dobra in praktična nadomestitev klasičnih pozivnikov, ki so jih gasilci uporabljali pred tem. Ker lahko na trgu najdemo velik spekter podobnih aplikacij, smo se odločili, da bomo aplikacijo podjetja FireApp, d. o. o., vzeli pod drobnogled in ocenili njeno kakovost. Kakovost aplikacije bomo ocenjevali na podlagi anketnega vprašalnika, izpolnjenega s strani uporabnikov aplikacije, in predstavili odgovore. V diplomskem delu bomo preverili, ali je s pomočjo uporabe aplikacije možno skrajšati čas izvoza gasilcev na intervencijo v primerjavi z uporabo le klasičnih pozivnikov. Diplomsko delo bo lahko pripomoglo tako razvijalcem aplikacije za nadaljnje spremembe kot tudi gasilcem glede lažje odločitve o morebitnem nakupu aplikacije oziroma za spoznavanje njenih funkcij.
Ključne besede: mobilna aplikacija, FireApp, gasilstvo, uporabniška izkušnja, anketni vprašalnik, digitalizacija, kakovost
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 457; Prenosov: 162
 Celotno besedilo (2,26 MB) |
2. Karierni sistem in kompetence vodij v poklicnih gasilskih enotahMarko Tomazin, 2021, magistrsko delo Opis: Gasilstvo v Sloveniji definirano kot obvezna lokalna javna služba. Gasilski vodje, ki vodijo gasilske formacije, morajo biti kompetentni za izvajanje svojih nalog. Ker so bila nekdanja usposabljanja gasilskih vodij pred leti ukinjena, nove oblike pa kljub zakonodajnim zahtevam niso bile vzpostavljene, trpi strokovno delo, napredovanja se izvajajo le na podlagi staža, pridobljenih izkušenj ter subjektivnih kriterijev, kar ima za posledico odsotnost kariernega sistema v poklicnem gasilstvu. V nalogi smo preučili sedanji sistem napredovanj in usposabljanj vodij v poklicnem gasilstvu ter ga primerjati s tujimi praksami in kariernimi sistemi, v katerih vodje pridobijo ustrezne kompetence. Podatke analize smo primerjali s predvidenim 3-modulnim programom dopolnilnega usposabljanja gasilskih vodij, s katerim naj bi ti v prihodnje pridobili ključne kompetence za vodenje tako na intervencijah in vajah kot pri delu v enoti. Oblikovali smo predloge in nabor ukrepov, kako ob upoštevanju tako zatečenega stanja v enotah kot zahtev zakonodaje in predvidenih vsebin programov usposabljanja kar najbolje izpeljati usposabljanja ter s tem pripraviti dobre podlage za delo gasilskih vodij.
Ključne besede: gasilstvo, gasilski vodja, kompetence, karierni sistem
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 899; Prenosov: 96
Celotno besedilo (862,16 KB) |
3. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPrimož Drolc, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnavo uporabo brezpilotnih zrakoplovov v gasilstvu. V sodobni družbi smo priča vedno bolj kompleksnim virom ogrožanja. Sočasno smo priča tudi neverjetno hitremu napredku v razvoju novih tehnologij. Ena izmed takih tehnologij je brezpilotni zrakoplov. V tujini, gasilske in druge varnostne organizacije že uspešno uporabljajo tehnologijo brezpilotnega zrakoplova. Pri nas brezpilotni zrakoplovi še niso širše uporabljeni oziroma njihova uporaba ni zaznana. Brezpilotne zrakoplove sicer uporablja Gasilska brigada Ljubljana, ki brezpilotni zrakoplov redno uporablja na intervencijah in vajah. Prav tako ima brezpilotni zrakoplov v svoji floti Gasilska Zveza Slovenije, ki je nameščen v poveljniškem vozilu v Sežani. Gasilska zveza Slovenije svoj brezpilotni zrakoplov uporablja predvsem za podporo štabom ob izrednih razmerah, ki se zgodijo v Sloveniji. Raziskave v tujini kažejo, da uporaba brezpilotnih zrakoplovov omogoči kakovostnejše in varnejše delo gasilcev, zato se jih vedno več odloča za vpeljavo brezpilotnih zrakoplovov v svoje enote. Trenutna normativno pravna ureditev pa je v Sloveniji in globalno, še v razvijanju, zato gasilske enote nimajo enotnega sistema, na katerega se lahko zanesejo pri uporabi ali vpeljavi brezpilotnega zrakoplova. Gasilske enote, ki se odločijo vpeljati tehnologijo brezpilotnega zrakoplova v svoje enote, so trenutno prepuščene same sebi.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, gasilstvo, viri ogrožanja
Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 1184; Prenosov: 146
Celotno besedilo (414,13 KB) |
4. PRAVNI IN RAČUNOVODSKI OKVIR ZA DELOVANJE PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV V RSKatja Smrekar, 2015, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi sem preučevala kaj pomeni beseda društvo. Poskušala sem s pomočjo ZDru-1 in ZGas ugotoviti, ali je društvo primerna pravno-organizacijska oblika za izvajanje prostovoljne dejavnosti, saj nekatera društva izvajajo ob tem tudi pridobitno dejavnost. Veliko je bilo primerjanja iz zakonov. Na primeru PGD Slovenska Bistrica sem poskušala ugotoviti, ali so društva primerno financirana, s koliko sredstvi razpolagajo ter kako se računovodstvo vodi v društvih. Pri tem sem ugotovila, da bi mogoče bile potrebne spremembe in podala tudi nekaj predlogov za to.
Teoretičen del obsega predvsem teorijo o tem kaj je društvo, kakšne so razlike med društvi, kako poteka računovodenje v društvih, delovanje društva in sestava. Veliko pojasnjenega je iz ZDru-1 in ZGas.
V osrednjem delu sem podrobneje predstavila PGD Slovenska Bistrica, njeno zgodovino, delovanje članstva, računovodenje, ki ga uporabljajo. To je bil ključen del moje diplomske naloge, saj sem na podlagi teh podatkov lahko primerjala s podatki iz teorije in nato poiskala vzroke za spremembe in podala izboljšave.
Ključne besede: prostovoljno gasilsko društvo, gasilstvo, Zakon o društvih, računovodenje društev, obdavčitev, bilanca stanja
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 1320; Prenosov: 126
Celotno besedilo (795,74 KB) |
5. Stres pri prostovoljnih gasilcih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNina Smrečnik, 2017, diplomsko delo Opis: Pri današnjem načinu ter tempu življenja smo ljudje še bolj izpostavljeni stresu. Danes že v osnovni šoli vsakodnevno pričakujejo od otrok vedno več. V službi od nas vedno znova pričakujejo, da bomo na vseh področjih uspešni brez padcev in učenja novih stvari. Nekaterim je lahko zelo stresna že preprosta stvar, kot je na primer pot do službe ali nazaj zaradi vse gneče, ki nastane ob jutranji oziroma popoldanski konici. Spet drugim niti pomembnejše stvari ali odločitve ne pridejo »do živega«. Vsak posameznik pa se s stresom sooči na svoj način. Naj si bo to strokovna pomoč, pogovor s prijatelji, ukvarjanje z raznimi hobiji, joga, dihalne vaje in drugo.
V diplomski nalogi smo pod drobnogled vzeli prostovoljne gasilce in gasilke ter to, kako oni doživljajo stres ob opravljanju dela prostovoljnih gasilcev. Kljub majhnemu številu prebivalcev v Sloveniji imamo kar dobrih 160.000 prostovoljnih gasilcev. Premalokrat se zavemo, kakšnim stresnim situacijam se izpostavljajo prostovoljni gasilci. Če doživljajo stres že v svojem zasebnem življenju, kako močno šele lahko krizne situacije, s katerimi se prostovoljno in brez plačila izpostavljajo pri opravljanju dela prostovoljnega gasilstva, vplivajo nanje. Vendar je kljub vsemu njihova prva misel, da nudijo pomoč ljudem, ki so je potrebni.
Ključne besede: gasilstvo, prostovoljno gasilstvo, gasilci, stres, stresorji, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.07.2017; Ogledov: 1617; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Organiziranost varstva pred požari v občini Videm pri PtujuMatej Bezjak, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali z organiziranostjo varstva pred požari v Občini Videm. Gre za specifično področje znotraj Občine Videm. Za požarno varnost na lokalni ravni je odgovorna lokalna skupnost oz. občina. Občina ni izvajalka požarne varnosti, temveč s posebno pogodbo ureja javno gasilsko službo, ki mora biti vsem občanom dosegljiva 24 ur na dan in 365 dni v letu. Javno gasilsko službo v Občini Videm tvorijo štiri prostovoljna gasilska društva, ki skupaj sodelujejo ob požarih. Pojavljajo se nam problemi, da prihaja do različnih požarov zaradi opustitve preventivnih ukrepov. V diplomski nalogi smo predstavili osnove varstva pred požari, opisali smo tudi organiziranost požarnega varstva v Sloveniji. Posebno poglavje smo namenili opisu organiziranosti varstva pred požari v Občini Videm, v katerem smo opisali tudi vse gasilske enote. Opisali smo tudi simulacijo intervencije na požarno najbolj ogroženem objektu v občini. Na koncu smo podali predloge izboljšav za še boljšo požarno varnost v občini.
Ključne besede: Občina Videm, zakonodaja, požarno varstvo, gasilske enote, prostovoljno gasilstvo, požarna preventiva
Objavljeno v DKUM: 25.01.2017; Ogledov: 1514; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,01 MB) |
7. Razvoj gasilstva na Slovenskem s poudarkom na Pomurju in vasi ŽižkiMatej Zadravec, 2016, diplomsko delo Opis: Gasilska služba se je razvila iz praktičnih razlogov in sicer iz želje po večji varnosti. Ker so naselja, vasi in mesta nekoč bila pretežno iz lesa, je največjo skrb povzročala požarna varnost. Prve zapise o gasilstvu (sestava moštva, načini gašenja …) najdemo že v starem Egiptu. Organiziranost gasilstva začne razpadati v času širitve krščanstva v Evropo. Čez čas se je gasilstvo organiziralo v sklopu cehov, ampak, kljub dobrim namenom, se v srednjem veku izkaže, da tak način organizacije gasilstva ni optimalen, saj je še vedno prihajalo do velikega števila uničujočih požarov. Gasilska društva so začeli organizirati znotraj redovniških služb. Gasilstvo se je naprej organizacijsko „selilo“ iz enega sektorja v drugega, med drugo svetovno vojno pa je bilo najbolj usmerjeno v zaščito pred letalskimi napadi.
Po drugi svetovni vojni se je gasilstvo na Slovenskem organiziralo v okrajne in občinske gasilske zveze. Število teh se je ves čas spreminjalo, in sicer bolj zmanjševalo kot povečevalo. Tako stanje je veljalo do osamosvojitve oz. natančneje do leta 1993. Takrat se je skokovito povečalo ustanavljanje novih gasilskih zvez. Tak trend je veljal tudi za Pomurje. Tako je leta 1993 v Pomurju delovalo 5 gasilskih zvez, leta 2002 pa že kar 21, dodatne pa so se še ustanavljale.
PGD Žižki je del gasilske zveze Črenšovci. Nastanek PGD Žižki datira v leto 1924. Skozi celotno zgodovino PGD Žižki se nam prikazuje povezanost društva z lokalno skupnostjo (tombole, veselice …). Društvo vedno išče načine, kako poplačati pomoč vaščanov in tako je stavbo, ki bi morala biti gasilski dom, brezplačno predala tovarni TOKO, da bi domači ljudje imeli službe. Danes to počne v smislu organizacije aktivnosti, druženj, gradnje in izdelave športnih površin…
Ključne besede: gasilstvo, Žižki, PGD Žižki, razvoj gasilstva, Pomurje, Slovenija, Gasilska zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1680; Prenosov: 159
Celotno besedilo (4,47 MB) |
8. RAZVOJ GASILSKE ZVEZE ORMOŽ IN NJENIH PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEVTamara Štuhec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Razvoj Gasilske zveze Ormož in njenih prostovoljnih gasilskih društev sem v uvodu opredelila samo delo in namen diplomske naloge. V osrednjem delu sem na kratko predstavila zgodovino gasilstva in gasilske organizacije na Slovenskem. Najbolj so me zanimala prostovoljna gasilska društva na območju Gasilske zveze Ormož. Večino pomembnih podatkov sem našla v kronikah posameznega gasilskega društva, manjkajoče podatke pa sem pridobila s poglobljenim intervjujem z enim izmed vodilnih članov posameznega gasilskega društva. Ta del naloge je najobsežnejši in najbolj raziskan. Opisala sem, kako so se društva razvijala od ustanovitve naprej, in kakšno je bilo njihovo udejstvovanje.
Iz kronik sem povzela najrazličnejše podatke. Osredotočila sem se na organizacijo gasilskih zvez in prostovoljnih gasilskih društev. Zelo so me zanimali podatki posameznih gasilskih društev o nabavi vozil in orodja ter o tem, kako je potekala gradnja gasilskih domov.
Ključne besede: gasilstvo, gasilci, Gasilska zveza Ormož, prostovoljno gasilsko društvo, gasilske organizacije.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. Primerjalna analiza gasilstva v nekaterih državah, nekdanjih republikah bivše Jugoslavije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloDavid Pečavar, 2015, diplomsko delo Opis: Države na območju nekdanje Jugoslavije so pred razpadom skupne države imele z zakonodajo urejena različna področja, s tem pa tudi gasilstvo, na katerega smo se v diplomskem delu osredotočili. Po razpadu Jugoslavije so samostojne države, nastale na tem območju, začele urejati področje požarne varnosti s svojimi predpisi. Gasilstvo je ostalo javna služba v državnem interesu, ki temelji na prostovoljstvu in poklicnem udejstvovanju. Države se tudi danes zavzemajo za stalni razvoj gasilstva, ki bi v čim večji meri sledil najrazvitejšim državam na tem področju, vendar pa je današnje stanje gasilstva v državah bivše Jugoslavije različno razvito. K temu je prispevala različna pravna ureditev tega področja, kot tudi organizacija gasilstva. V obravnavanih državah se razvoju gasilstva namreč namenja različna pozornost, to pa se odraža tudi v ureditvi, tehnični opremljenosti ter zmožnosti enot za čim hitrejše in uspešno posredovanje ob nesrečah. V osnovi pa je gasilstvo v vseh državah ostala služba usposobljena in opremljena za gašenje požarov, tehnično reševanje in izvajanje ostalih specifičnih nalog na področju varovanja blaginje prebivalstva. Boljši razvoj in organizacijo gasilstva lahko zasledimo v državah, ki so še pred obstojem Jugoslavije pripadale Avstro-Ogrski monarhiji, saj je bilo za takratne razmere v omenjeni državi gasilstvo zelo napredno. Posledice te prednosti so se kazale že v času obstoja Jugoslavije, opazne pa so tudi danes. Boljše stanje v organizaciji gasilstva tako pomeni tudi sodobnejšo opremljenost in usposobljenost gasilskega kadra, saj so pogoji za doseganje teh dejavnikov boljši, ti dejavniki pa vplivajo na hitrejše, varnejše in učinkovitejše posredovanje ob nesrečah, v katerih sodelujejo gasilske enote.
Ključne besede: gasilstvo, organiziranost, gasilci, poklicno gasilstvo, prostovoljno gasilstvo, primerjave, analize, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 1094; Prenosov: 130
Celotno besedilo (637,87 KB) |
10. VKLJUČEVANJE GASILSKIH DRUŠTEV GASILSKE ZVEZE DRAVSKE DOLINE V KONTEKST POUČEVANJA NA RAZREDNI STOPNJIAnita Rihter, 2014, diplomsko delo Opis: Vključevanje mladih v gasilsko organizacijo je eden izmed glavnih ciljev v gasilstvu. Pri tem lahko zelo pomaga tudi osnovna šola. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja sodelovanje in povezovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi (PGD) v Gasilski zvezi Dravske doline in osnovnimi šolami na tem območju. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino gasilske mladine, organiziranost gasilstva na Slovenskem, načine sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi in osnovnimi šolami, pregledali smo tudi učne načrte za razredno stopnjo in preverili, kje bi lahko bilo sodelovanje s PGD možno. V empiričnem delu smo analizirali tri sklope anket, in sicer odgovore 510 učencev od 2. do 5. razreda, 42 učiteljev razrednega pouka in s 33 mentorjev gasilske mladine. Želeli smo izvedeti, kakšno je njihovo sodelovanje, ob kakšnih priložnostih poteka, kako bi lahko še izboljšali medsebojno sodelovanje, kako učitelji razrednega pouka in mentorji gasilske mladine otroke motivirajo za gasilstvo in ali sploh imajo PGD in osnovne šole interes za sodelovanje. Pri učencih pa nas je zanimalo, ali so včlanjeni v PGD, če so v šoli vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in ali si želijo več sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Ugotovili smo, da osnovne šole in PGD včasih sodelujejo med sabo, največkrat gre za evakuacijo šole in predstavitve gasilcev. Medsebojno sodelovanje bi lahko izboljšali z gasilskim krožkom. V osnovni šoli največkrat učence motivirajo s pobarvankami na temo gasilstva, mentorji gasilske mladine pa jih najpogosteje motivirajo z gasilskimi tekmovanji. Učitelji si več medsebojnega sodelovanja v večini primerov ne željo, obratno pa je pri mentorjih gasilske mladine, kjer si vsi anketirani mentorji želijo več sodelovanja osnovne šole z PGD. Večina otrok ni včlanjenih v PGD, prav tako v šoli niso vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in si niti ne želijo večjega sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Na koncu smo podali še nekaj predlogov za boljše sodelovanje med PGD in osnovno šolo.
Ključne besede: gasilstvo, prostovoljno gasilsko društvo, gasilska mladina, osnovna šola, razredna stopnja, povezovanje
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 2129; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,24 MB) |
