1. Permanentno usposabljanje prostovoljnih gasilcev v Gasilski zvezi LjubljanaTilen Bajt, 2020, diplomsko delo Opis: Gasilstvo na Slovenskem uživa velik ugled, a ga mora s svojim delovanjem in učinkovitim posredovanjem vedno znova upravičevati. Pri tem se pojavljajo ključna vprašanja o pripadnosti kot tudi usposobljenosti. Ker usposobljenost v veliki meri sloni na pripravljenosti posameznikov v organizaciji, se različna stopnja pripadnosti lahko odrazi tudi na frekventnosti izobraževanj in s tem na operativni usposobljenosti posameznikov. Zato smo v nalogi želeli poiskati rešitev za načine usposabljanja v društvu ter ustvariti sistem, ki bo skrbel oz. izboljšal njegovo delovanje.
V diplomskem delu s opisujemo specifičnosti izobraževanja odraslih in permanentnega izobraževanja. Nato opišemo gasilsko organizacijo in usposabljanje njenih pripadnikov. Kasneje raziščemo priznane metode, ki jih moramo vključiti zaradi zagotavljanja efektivnega izobraževanja. Raziskujemo tudi relativno nov pojem »igrifikacija« in opisujemo specifičnosti. V zaključku razpravljamo o enostarešinstvu in odnosih pri usposabljanju, ki pomembno vplivajo na samo izobraževanje.
Za rešitev problema usposabljanja smo ustvarili sistem, s katerim bi vzpostavil učno okolje za gasilce in do katerega bodo dostopali preko računalnikov in pametnih naprav. S tem bi zagotovili agregirano bazo učne snovi in omogočili preprosto kreiranje učnih vsebin, namenjenih specifični tematiki, da bi poskrbeli za teoretsko obnovitev znanja in pripravo gasilcev na praktične vaje.
Ključne besede: prostovoljni gasilci, permanentno usposabljanje, izobraževanje, Gasilska zveza Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1265; Prenosov: 156
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Delovanje sistema zaščite in reševanja (ZiR) v občini Vrhnika s poudarkom na delovanju operativnih gasilskih enotBenjamin Svenšek, 2019, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi se bomo spoznali z organizacijo in delovanjem sistema Zaščite in reševanja v občini Vrhnika in z organiziranim delovanjem prostovoljnih gasilskih enot. Analizirali bomo sedanje stanje usposobljenosti in opremljenosti prostovoljnih gasilskih enot. Na podlagi opravljenega intervjuja in zbranih podatkov, bomo predlagali najbolj optimalno rešitev enakomernega razvoja in delovanja vseh prostovoljnih gasilskih enot v občini Vrhnika v naslednjem obdobju, pet do deset let. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s sosednjimi gasilskimi enotami v občini Vrhnika in v sosednjih občinah, predvsem na mejnem področju.
Ključne besede: - sistem zaščite in reševanja (ZiR), - gasilska zveza Vrhnika (GZV), - občinsko gasilsko poveljstvo Vrhnika (OGP Vrhnika), - civilna zaščita (CZ), - prostovoljno gasilsko društvo (PGD).
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 1472; Prenosov: 195
Celotno besedilo (916,77 KB) |
3. IZOBRAŽEVANJE V GASILSKI ZVEZI MESTNE OBČINE KRANJPetra Koren, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Nenehen tehnološki in gospodarski razvoj prinašata različne oblike naravnih in drugih nesreč, s katerimi se spopadajo prostovoljni gasilci, zato je njihovo delo nevarno in težko. Da gasilci svoje delo opravijo strokovno in profesionalno, potrebujejo pogum, predanost in znanje. Prostovoljni gasilci morajo izpolnjevati določene pogoje, kot sta psihofizična in zdravstvena sposobnost, hkrati pa morajo biti pripravljeni na stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja, ki si ga pridobijo na tečajih in drugih oblikah usposabljanja.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena organizacija in pravne osnove gasilstva ter Gasilska zveza Mestne občine Kranj. Osrednja tema teoretičnega dela sloni na predstavitvi organizacije izobraževanja odraslih v izobraževalnem procesu, v katerega so vpeti tudi gasilci ter povezavi z organizacijo izobraževanja, ki jo izvaja Gasilska zveza Mestne občine Kranj.
Empirični del diplomske naloge je namenjen predstavitvi rezultatov ankete, ki je bila izvedena po končanem nadaljevalnem tečaju za gasilca na Gasilski zvezi Mestne občine Kranj. Rezultati raziskave kažejo, da so tečajniki zadovoljni z izvedbo tečaja, kot tudi z izbranimi predavatelji, z vsebino učnih snovi, s pripravljenim gradivom, praktičnim delom … Tako lahko sklepamo, da se bodo tečajniki, ki so uspešno zaključili tečaj, tudi v bodoče pripravljeni vključevati v izobraževalni proces. S tem bodo svoje znanje še dodatno nadgrajevali in izpopolnjevali.
Na koncu diplomskega dela pa želim na podlagi analize, pridobljene s pomočjo izvedene ankete, predlagati Gasilski zvezi Mestne občine Kranj morebitne rešitve pri nadaljnjem organiziranju in izvajanju izobraževanj.
Ključne besede: gasilec, prostovoljno gasilsko društvo, gasilska zveza, izobraževanje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 2027; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,57 MB) |
4. Razvoj gasilstva na Slovenskem s poudarkom na Pomurju in vasi ŽižkiMatej Zadravec, 2016, diplomsko delo Opis: Gasilska služba se je razvila iz praktičnih razlogov in sicer iz želje po večji varnosti. Ker so naselja, vasi in mesta nekoč bila pretežno iz lesa, je največjo skrb povzročala požarna varnost. Prve zapise o gasilstvu (sestava moštva, načini gašenja …) najdemo že v starem Egiptu. Organiziranost gasilstva začne razpadati v času širitve krščanstva v Evropo. Čez čas se je gasilstvo organiziralo v sklopu cehov, ampak, kljub dobrim namenom, se v srednjem veku izkaže, da tak način organizacije gasilstva ni optimalen, saj je še vedno prihajalo do velikega števila uničujočih požarov. Gasilska društva so začeli organizirati znotraj redovniških služb. Gasilstvo se je naprej organizacijsko „selilo“ iz enega sektorja v drugega, med drugo svetovno vojno pa je bilo najbolj usmerjeno v zaščito pred letalskimi napadi.
Po drugi svetovni vojni se je gasilstvo na Slovenskem organiziralo v okrajne in občinske gasilske zveze. Število teh se je ves čas spreminjalo, in sicer bolj zmanjševalo kot povečevalo. Tako stanje je veljalo do osamosvojitve oz. natančneje do leta 1993. Takrat se je skokovito povečalo ustanavljanje novih gasilskih zvez. Tak trend je veljal tudi za Pomurje. Tako je leta 1993 v Pomurju delovalo 5 gasilskih zvez, leta 2002 pa že kar 21, dodatne pa so se še ustanavljale.
PGD Žižki je del gasilske zveze Črenšovci. Nastanek PGD Žižki datira v leto 1924. Skozi celotno zgodovino PGD Žižki se nam prikazuje povezanost društva z lokalno skupnostjo (tombole, veselice …). Društvo vedno išče načine, kako poplačati pomoč vaščanov in tako je stavbo, ki bi morala biti gasilski dom, brezplačno predala tovarni TOKO, da bi domači ljudje imeli službe. Danes to počne v smislu organizacije aktivnosti, druženj, gradnje in izdelave športnih površin…
Ključne besede: gasilstvo, Žižki, PGD Žižki, razvoj gasilstva, Pomurje, Slovenija, Gasilska zveza Slovenije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1680; Prenosov: 164
Celotno besedilo (4,47 MB) |
5. RAZVOJ GASILSKE ZVEZE ORMOŽ IN NJENIH PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEVTamara Štuhec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Razvoj Gasilske zveze Ormož in njenih prostovoljnih gasilskih društev sem v uvodu opredelila samo delo in namen diplomske naloge. V osrednjem delu sem na kratko predstavila zgodovino gasilstva in gasilske organizacije na Slovenskem. Najbolj so me zanimala prostovoljna gasilska društva na območju Gasilske zveze Ormož. Večino pomembnih podatkov sem našla v kronikah posameznega gasilskega društva, manjkajoče podatke pa sem pridobila s poglobljenim intervjujem z enim izmed vodilnih članov posameznega gasilskega društva. Ta del naloge je najobsežnejši in najbolj raziskan. Opisala sem, kako so se društva razvijala od ustanovitve naprej, in kakšno je bilo njihovo udejstvovanje.
Iz kronik sem povzela najrazličnejše podatke. Osredotočila sem se na organizacijo gasilskih zvez in prostovoljnih gasilskih društev. Zelo so me zanimali podatki posameznih gasilskih društev o nabavi vozil in orodja ter o tem, kako je potekala gradnja gasilskih domov.
Ključne besede: gasilstvo, gasilci, Gasilska zveza Ormož, prostovoljno gasilsko društvo, gasilske organizacije.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. SODOBNA ORGANIZIRANOST PGD DRAVOGRADPetra Langbauer, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučevali organizacijo Prostovoljnega gasilskega društva Dravograd, za katero smo ugotavljali ali je dosedanja organizacija učinkovita ali ne. Pri tem smo ugotovili, da bi bile potrebne določene spremembe, zato smo poiskali vzroke za te spremembe, podali predloge za izboljšavo ter načine njenih uresničitev.
Teoretičen del obsega predvsem teorijo na temo organizacije ter organizacijske strukture, v katerem smo opredelili njene značilnosti, cilje, zakonitosti, metode ter dejavnike organiziranosti. Temu je sledilo poglavje, ki se navezuje na opredelitev gasilske organizacije ter podrobnejša opredelitev njene zgodovine, pojmov, poslanstva in vodenja. Podrobneje smo se dotaknili področja prostovoljnih gasilskih društev, katera je tudi naša glavna tema.
Osrednji del magistrske naloge pa predstavlja raziskava Prostovoljnega gasilskega društva Dravograd, povzetek njegove zgodovine, predstavitev članstva, funkcionarjev, specializacije članov ter organizacijski model obravnavanega društva. Slednji je zajel glavne značilnosti, ki so za nadaljevanje naloge ključnega pomena, saj smo na podlagi le-teh poiskali vzroke za spremembe organiziranosti PGD Dravograd, podali predloge izboljšav ter načine, kako te predloge uvesti v praksi.
Na podlagi rezultatov izvedenih anket ter s pomočjo finančnih poročil smo potrjevali oz. zavračali dane hipoteze. Pri tem smo prišli do zaključka, da je uspešnost PGD Dravograd odvisna od dobre organizacije in koordinacije dela, za katero sta odgovorna predsednik in poveljnik društva, prav tako smo potrdili hipotezo, da je organizacija odvisna od dobrih medsebojnih odnosov in zadovoljstva članov društva ter da je organizacija PGD Dravograd odvisna od opremljenosti operativne gasilske enote. Zavrgli smo hipotezo, ki pravi, da je kakovostna izvedba intervencij odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, saj zanjo nismo našli ustrezne povezave.
Ključne besede: PGD Dravograd, gasilci, gasilska organizacija, prostovoljno gasilsko društvo, organizacija, značilnosti organizacijske strukture, organi gasilskih organizacij, Gasilska zveza Slovenije, organizacijski model, sodobna organiziranost
Objavljeno v DKUM: 25.07.2014; Ogledov: 2882; Prenosov: 355
Celotno besedilo (1,87 MB) |
7. SPECIFIČNOST RAČUNOVODSTVA IN OBDAVČITVE GASILSKIH ZVEZ IN PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV V SLOVENIJIMarta Žnidarič, 2009, diplomsko delo Opis: Gasilstvo na slovenskem ima že 140 — letno tradicijo, vse od takrat je glavni cilj njihovega delovanja pomagati ljudem ob vseh vrstah naravnih in drugih nesreč.
Diplomska naloga proučuje specifičnost računovodstva in obdavčitve Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji. Tako smo v diplomskem delu, najprej opredelili delovanje Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji v skladu z Zakonom o društvih ter Zakonom o gasilstvu. Z Zakonom o društvih je določena ustanovitev, organizacija ter delovanje društva, v Zakonu o gasilstvu pa so opredeljeni cilji in naloge Gasilskih zvez in Prostovoljnih gasilskih društev. Društva uvrščamo med nepridobitne organizacije, katerih cilj ni ustvarjanje dobička, temveč zadovoljevanje določenih družbenih potreb. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Najvišji organ društva je skupščina, katero sestavljajo vsi člani. Po Zakonu o gasilstvu so gasilske organizacije Prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, katerih osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva.
Gasilska dejavnost se financira iz proračuna Republike Slovenije in občin, sredstev zavarovalnic in gospodarskih družb, dohodkov iz lastnih dejavnosti, prispevkov, daril in volil fizičnih in pravnih oseb. Tukaj se začne presoja o tem ali predstavlja ustvarjeni prihodek v društvu pridobitno ali nepridobitno dejavnost. Društva, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno. Računovodske rešitve v Gasilskih zvezah in Prostovoljnih gasilskih društvih, kot način vodenja poslovnih knjig, ter sestavo letnih poročil določa Slovenski računovodski standard 33.
Na koncu obračunskega obdobja mora vsako društvo izdelati letno poročilo, katero sestavljajo bilanca stanja in izkaz poslovnega izida z pojasnili. Poročilo obravnava in sprejme najvišji organ društva — zbor članov.
Društvo je kot pravna oseba oproščeno plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova opravljanja nepridobitne dejavnosti. Ne glede na to, ali opravlja samo nepridobitno dejavnost, pa mora društvo do predpisanega roka oddati obračun davka od dohodka pravnih oseb.
Zaradi nepoenotene zakonodaje prihaja do različnih izkazovanj pridobitne in nepridobitne dejavnosti, in sicer se na eni strani upošteva Zakon o društvih in Slovenske računovodske standarde, na drugi pa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, kateri natančno opredeljuje pridobitno in nepridobitno dejavnost, vendar neusklajeno z Zakon o društvih.
Ključne besede: društvo, Gasilska zveza, Prostovoljno gasilsko društvo, računovodenje društev, obdavčitev društev, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2009; Ogledov: 4274; Prenosov: 558
Celotno besedilo (360,50 KB) |
