1. Znanje o temeljnih postopkih oživljanja med reševalci nujne medicinske pomoči in prostovoljnimi gasilciSara Pitrof, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V sodobnem času so srčno-žilne bolezni postale ena vodilnih svetovnih zdravstvenih težav. Pomen kardiopulmonalnega oživljanja je ključen v primerih, ko srce preneha delovati. TPO je postopek, s katerim se z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem vzdržuje pretok krvi in kisika po telesu, dokler ni na voljo naprednejša medicinska pomoč.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo raziskali znanje o TPO med reševalci NMP in prostovoljnimi gasilci. Za namen teoretičnega dela naloge smo uporabili pregled domače in tuje strokovno-znanstvene literature.
Rezultati: V analizo rezultatov je bilo vključenih 20 reševalcev NMP in 29 prostovoljnih gasilcev. Rezultati so pokazali, da imajo reševalci NMP ustrezno znanje o TPO. Prostovoljni gasilci so izkazali malo slabše, a še vedno zadovoljivo znanje o poznavanju TPO.
Razprava in zaključek: Pomembno je, da se reševalci redno izobražujejo o novih smernicah na področju izvedbe TPO. Reševalci in gasilci so tisti, ki so največkrat prvi prisotni na nesrečah. Zaradi tega je, glede na rezultate raziskave, v posameznih društvih potrebno organizirati izobraževanje glede TPO, da bodo gasilci ustrezno strokovno pripravljeni.
Ključne besede: reševalci nujne medicinske pomoči, prostovoljni gasilci, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,80 MB) |
2. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja zaposlenih v urgentnih službah na GorenjskemManca Košir Primc, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih v urgentnih službah. Zaradi hitrega tempa življenja je to vedno bolj izziv za vsakega aktivnega posameznika. Zaposleni v urgentnih službah pa imajo zaradi specifike svojega dela in urnika pri tem lahko nekaj več težav. Raziskovali smo, kako se gasilci in reševalci na Gorenjskem soočajo z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter s konfliktom med obema sferama. Zanimalo nas je, ali se zaposleni soočajo s časovnim in/ali obremenitvenim in/ali vedenjskim konfliktom; ali na to vplivajo tudi število otrok, delovna doba in delovno mesto.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, nato pa z anketnimi vprašalniki pridobili želene informacije. V raziskavi so sodelovali poklicni gasilci dveh enot in reševalci petih enot Gorenjske. Naš vzorec je zajemal 122 posameznikov, ki so bili enakomerno porazdeljeni glede na delovno mesto. Rezultati so pokazali, da pri anketirancih časovni, obremenitveni in vedenjski konflikt ni bil močno izražen. Število otrok pri anketirancih prav tako ne vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako nismo zaznali statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo, razlike pa so se pojavile glede na delovno mesto zaposlenih, in sicer je po mnenju gasilcev na Gorenjskem usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja nekoliko boljše, kot je po mnenju reševalcev.
Rezultati so bili dokaj pričakovani, vendar bi za nadaljnje raziskave priporočali nekaj izboljšav, in sicer anketiranje partnerjev zaposlenih, širitev vzorca na druge regije, poglobitev določenih trditev (št. intervencij, vpoklicev, nadurnega dela, pomoči starih staršev itd.)., ki bi podale jasnejši vpogled v pridobljene informacije.
Ključne besede: aktivni posameznik, konflikti, gasilci, reševalci
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečahKlemen Jakša, 2023, diplomsko delo Opis: Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah predstavlja niz kompleksnih postopkov, katere moramo razumeti in se zavedati njihovega pomena, da zagotovimo varno in učinkovito posredovanje. Za njihovo razumevanje je pomembno poznavanje naravnih zakonitosti radioaktivnosti in njenih vplivov na človeka. V diplomski nalogi smo z metodami deskripcije, kompilacije in empirične metode pripravili smernice za posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah. Smernice vsebujejo potrebna znanja za razumevanje naravnih zakonitosti, povezanih z radioaktivnostjo, in postopkov, ki jih gasilci izvajajo pri posredovanjih ob radioloških nesrečah. Pripravili smo tudi navodila za izvajanje posameznih postopkov pri posredovanju ob radioloških nesrečah ter predvidene gasilske formacije za odziv na različne vrste radioloških nesreč.
Ključne besede: radiološka nesreča, gasilci, smernice, dekontaminacija
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 29
Celotno besedilo (6,40 MB) |
4. Nekateri dejavniki telesne obremenitve pri opravljanju profesionalnega dela v varstvoslovju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostRok Mekina, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je opisano raziskovanje področja profesionalnega dela v varstvoslovju, in sicer poklicnega vojaka ter poklicnega gasilca. S pomočjo deskriptivne metode, metode kompilacije in komparativne metode je bilo preverjeno, kakšen je selekcijski postopek za izbrana poklica, predvsem pa kakšno je preverjanje gibalnih sposobnosti in merila za ta dva poklica. Spoznano je bilo, da gre pri obeh poklicih za zelo dinamično in nepredvidljivo delo, ki velikokrat poteka v težkih delovnih razmerah. Iz tega razloga je ključnega pomena dobra fizična in psihična pripravljenost, ki omogočata uspešnejše in varnejše delo. Glavne ugotovitve diplomskega dela so, da so kljub podobnostim med poklicema, selekcijski postopki, preverjanje gibalnih sposobnosti in tudi merila za le-te različni, imajo pa nekaj skupnih točk, kot je npr. obvezna nekaznovanost kot pogoj za prijavo kandidata, obvezno usposabljanje, obvezni zdravniški pregled, obvezna letna preverjanja sposobnosti itd. Glavne razlike so pri testih, ki se uporabljajo za preverjanje gibalnih sposobnostih v procesu selekcioniranja, v testih, ki se uporabljajo za letno preverjanje sposobnosti, ter posledično tudi v merilih za uspešno opravljene tovrstne teste.
Ključne besede: varstvoslovje, poklici, profesionalno delo, gasilci, vojaki, telesna obremenitev, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTimi Berghaus, 2021, diplomsko delo Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči.
Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019.
V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije.
Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo.
Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTeja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem.
Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 120
Celotno besedilo (824,41 KB) |
7. Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah : magistrsko deloUrban Koglar, 2020, magistrsko delo Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 871; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,42 MB) |
8. Permanentno usposabljanje prostovoljnih gasilcev v Gasilski zvezi LjubljanaTilen Bajt, 2020, diplomsko delo Opis: Gasilstvo na Slovenskem uživa velik ugled, a ga mora s svojim delovanjem in učinkovitim posredovanjem vedno znova upravičevati. Pri tem se pojavljajo ključna vprašanja o pripadnosti kot tudi usposobljenosti. Ker usposobljenost v veliki meri sloni na pripravljenosti posameznikov v organizaciji, se različna stopnja pripadnosti lahko odrazi tudi na frekventnosti izobraževanj in s tem na operativni usposobljenosti posameznikov. Zato smo v nalogi želeli poiskati rešitev za načine usposabljanja v društvu ter ustvariti sistem, ki bo skrbel oz. izboljšal njegovo delovanje.
V diplomskem delu s opisujemo specifičnosti izobraževanja odraslih in permanentnega izobraževanja. Nato opišemo gasilsko organizacijo in usposabljanje njenih pripadnikov. Kasneje raziščemo priznane metode, ki jih moramo vključiti zaradi zagotavljanja efektivnega izobraževanja. Raziskujemo tudi relativno nov pojem »igrifikacija« in opisujemo specifičnosti. V zaključku razpravljamo o enostarešinstvu in odnosih pri usposabljanju, ki pomembno vplivajo na samo izobraževanje.
Za rešitev problema usposabljanja smo ustvarili sistem, s katerim bi vzpostavil učno okolje za gasilce in do katerega bodo dostopali preko računalnikov in pametnih naprav. S tem bi zagotovili agregirano bazo učne snovi in omogočili preprosto kreiranje učnih vsebin, namenjenih specifični tematiki, da bi poskrbeli za teoretsko obnovitev znanja in pripravo gasilcev na praktične vaje.
Ključne besede: prostovoljni gasilci, permanentno usposabljanje, izobraževanje, Gasilska zveza Ljubljana.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1265; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. Zadovoljstvo prostovoljnih gasilcev z izobraževanjem za prve posredovalceTimotej Možič, 2020, diplomsko delo Opis: Vedno več je oseb z nenadnimi srčnimi zastoji in drugimi obolenji, ki zahtevajo hiter odziv in pomoč. Tukaj nastopijo tako ekipe nujne medicinske pomoči kot tudi prostovoljni gasilci ali drugi prvi posredovalci, ki so skozi opravljanje tečaja za prve posredovalce pridobili znanje za pomoč obolelim osebam in so aktivirani z namenom hitrejšega nudenja pomoči obolelim, saj so bližje lokaciji obolelega, dobro poznajo teren in imajo opremo. Zato je pomembno samo izobraževanje, ki jih pripravi na same intervencije in mnenje samih udeležencev. V diplomskem delu smo predstavili začetke prvih posredovalcev, izobraževanje za prve posredovalce ter aktivacije prvih posredovalcev. Analizirali smo vprašalnik o zadovoljstvu prostovoljnih gasilcev, o izobraževanju za prve posredovalce in predstavili ugotovitve.
Ključne besede: prvi posredovalci, prostovoljni gasilci, izobraževanje prvih posredovalcev, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1308; Prenosov: 175
Celotno besedilo (778,96 KB) |
10. Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalciMatjaž Žunkovič, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje.
Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0.
Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001).
Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Ključne besede: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Objavljeno v DKUM: 11.06.2020; Ogledov: 1535; Prenosov: 212
Celotno besedilo (855,28 KB) |
