Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Strateška partnerstva destinacijske management organizacije in gasilskih organizacij – primer Samobora analizira sodelovanje med turističnimi in gasilskimi organizacijami na območju Samobora z namenom zagotavljanja varnosti destinacij in uspešnega upravljanja v kriznih razmerah. Glede na podnebne spremembe in vse pogostejše naravne nesreče, kot so potresi, poplave in požari, diplomsko delo poudarja pomen proaktivnega pristopa z osredotočanjem na analizo tveganja in razvoj učinkovitih strateških partnerstev. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev s ključnimi deležniki je bila izvedena poglobljena analiza trenutnega stanja v Samoboru, opredeljene so bile dobre prakse in podani predlogi za izboljšanje sodelovanja. Proučeni so bili pripravljenost gasilcev v smislu izobraževanja in opreme ter odzivi na različne nesreče, kot sta neurje leta 2023 in nevarnost poplav, ter pripravljenost turističnih ponudnikov na morebitne nesreče v objektih. Cilj je bil zagotoviti varno in privlačno destinacijo, ki se bo lahko hitro in učinkovito odzvala na morebitne izzive s poudarkom na preventivnem delovanju in ozaveščanju o pomenu varnosti, vse ob medsebojni podpori ključnih deležnikov.
Ključne besede: turizem, varnost, varnost v turizmu, javne službe, gasilci, gasilstvo, destinacija, destinacijska management organizacija, partnerstvo
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Uvod: V sodobnem času so srčno-žilne bolezni postale ena vodilnih svetovnih zdravstvenih težav. Pomen kardiopulmonalnega oživljanja je ključen v primerih, ko srce preneha delovati. TPO je postopek, s katerim se z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem vzdržuje pretok krvi in kisika po telesu, dokler ni na voljo naprednejša medicinska pomoč. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo raziskali znanje o TPO med reševalci NMP in prostovoljnimi gasilci. Za namen teoretičnega dela naloge smo uporabili pregled domače in tuje strokovno-znanstvene literature. Rezultati: V analizo rezultatov je bilo vključenih 20 reševalcev NMP in 29 prostovoljnih gasilcev. Rezultati so pokazali, da imajo reševalci NMP ustrezno znanje o TPO. Prostovoljni gasilci so izkazali malo slabše, a še vedno zadovoljivo znanje o poznavanju TPO. Razprava in zaključek: Pomembno je, da se reševalci redno izobražujejo o novih smernicah na področju izvedbe TPO. Reševalci in gasilci so tisti, ki so največkrat prvi prisotni na nesrečah. Zaradi tega je, glede na rezultate raziskave, v posameznih društvih potrebno organizirati izobraževanje glede TPO, da bodo gasilci ustrezno strokovno pripravljeni.
Ključne besede: reševalci nujne medicinske pomoči, prostovoljni gasilci, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah predstavlja niz kompleksnih postopkov, katere moramo razumeti in se zavedati njihovega pomena, da zagotovimo varno in učinkovito posredovanje. Za njihovo razumevanje je pomembno poznavanje naravnih zakonitosti radioaktivnosti in njenih vplivov na človeka. V diplomski nalogi smo z metodami deskripcije, kompilacije in empirične metode pripravili smernice za posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah. Smernice vsebujejo potrebna znanja za razumevanje naravnih zakonitosti, povezanih z radioaktivnostjo, in postopkov, ki jih gasilci izvajajo pri posredovanjih ob radioloških nesrečah. Pripravili smo tudi navodila za izvajanje posameznih postopkov pri posredovanju ob radioloških nesrečah ter predvidene gasilske formacije za odziv na različne vrste radioloških nesreč.
Ključne besede: radiološka nesreča, gasilci, smernice, dekontaminacija
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 52
Celotno besedilo (6,40 MB)

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 1152; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino.
Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 871; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,42 MB)