1. Uveljavljanje garancije brez računa ali garancijskega listaBarbara Smogavc, 2018, diplomsko delo Opis: Garancija za brezhibno delovanje je pravni institut, ki predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo obveznosti proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v določenem roku brezhibno delovala.
V slovenskem pravnem redu glede na pravni temelj nastanka obveznosti ločimo dve vrsti garancije: obvezna garancija in prostovoljna garancija. Po vsebini sta popolnoma enaki, ločita se po pravnem temelju. Prva, obvezna (zakonska) garancija nastane na podlagi zakona, medtem ko druga, prostovoljna (pogodbena) garancija nastane z enostranskim pravnim poslom, in sicer z izdajo garancijskega lista.
Osrednja tema diplomske naloge so predvsem problemi, s katerimi se kupec srečuje pri uveljavljanju garancije, kot so na primer neizdan ali pomanjkljivo izdan garancijski list ter uveljavljanje garancije kakor tudi uveljavljanje garancije brez računa.
Ključne besede: potrošniška pogodba, potrošnik, garancija za brezhibno delovanje stvari, listine garancije, garancijski list
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 2033; Prenosov: 255
 Celotno besedilo (585,48 KB) |
2. INSTITUT GARANCIJE ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI V SODNI PRAKSIPrimož Mirkac, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava institut garancije za brezhibno delovanje stvari pri čemer se osredotoča na uveljavljanje garancijskih zahtevkov v sodni praksi. Institut garancije kupcu omogoča, da se v primeru okvare stvari znotraj garancijskega roka obrne na proizvajalca ali prodajalca, ki mora napako odpraviti oz. stvar zamenjati z novo, v kolikor to ni mogoče pa lahko alternativno uveljavlja ali znižanje kupnine ali odstop od pogodbe, pri čemer zaradi zakonsko določenega vrstnega reda kupec ne more prosto izbirati med zahtevki. Analiza sodne prakse pokaže, da je uspešnost uveljavljanja garancijskih zahtevkov odvisna od narave napake, saj sodišče presoja predvsem vpliv napake na funkcionalnost celotne stvari ter negativne posledice, ki bi lahko nastale na sami stvari zaradi nadaljnje uporabe. Pri tem je pomembno, da napaka oz. okvara stvari izhaja iz lastnosti stvari same, saj kupec, čigar stvar se je pokvarila zaradi napačne uporabe ali vzdrževanja ni upravičen do garancijskega zahtevka. Kot pomembno pri uspešnosti uveljavljanja zahtevkov iz garancije se izkaže tudi kupčevo pravočasno (torej v garancijskem roku) in primerno grajanje, ki se v smislu dokazovanja izkaže predvsem v pisni obliki. V okviru prostovoljne garancije na kvaliteto stvari pa je uspešnost uveljavljanja zahtevka iz garancije v precejšnji meri odvisna od garancijskih zagotovil garanta, ki lahko prostovoljno razširi jamstvo tudi za manjše napake, s čimer upravičencu nudi širše jamstvo.
Garancijski upravičenec ima sodno varstvo tudi v primeru stečaja garanta, kjer se njegov garancijski zahtevek po samem zakonu pretvori v denarno terjatev, v stečajnem postopku se poplača sočasno in sorazmerno z ostalimi navadnimi upniki.
Ključne besede: Garancija za brezhibno delovanje stvari, obvezna garancija, prostovoljna garancija, napaka, garancijski zahtevek, garancija kvalitete, stečaj, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2031; Prenosov: 208
Celotno besedilo (334,87 KB) |
3. Garancija za brezhibno delovanje stvari - primerjava pravil OZ in ZVPotUrška Turk, 2015, diplomsko delo Opis: Garancija za brezhibno delovanje stvari je institut, ki predstavlja kupcu jamstvo, da bo stvar v garancijskem roku brezhibno delovala. V slovenski zakonodaji jo urejata Obligacijski zakonik in Zakon o varstvu potrošnikov. Glavni namen mojega diplomskega dela je primerjava pravil obeh zakonov na področju navedenega instituta. Iz ureditve OZ izhaja, da ta ureja prostovoljno garancijo, ZVPot pa v večini določb v poglavju o garanciji ureja obvezno garancijo, razen prvih štirih členov, ki veljajo za obe vrsti. Vendar pa pravila OZ dopolnjujejo ZVPot, glede tistih vprašanj, ki v slednjem niso urejena - tudi v primeru obvezne garancije.
Če pride v garancijskem roku do okvare stvari, lahko kupec na podlagi obeh zakonov uveljavlja enake zahtevke. To so: zahtevek za popravilo, zahtevek za zamenjavo, odstop od pogodbe, znižanje kupnine. Z vidika kupca je relevantno, da jih uveljavlja v skladu z določeno hierarhijo, ki jo poznata oba zakona. Poleg navedenih zahtevkov pa lahko uveljavlja tudi odškodnino.
Med zakonoma obstajajo razlike glede ureditve rokov, ki jih mora kupec poznati za uspešno uveljavljanje pravic iz naslova garancije. ZVPot določa minimalno dolžino garancijskega roka, medtem ko je OZ ne predpisuje. Razlika je tudi v ureditvi roka za odpravo napake, ki se ga mora držati garant, saj ga ZVPot v nasprotju z OZ konkretizira. Tudi dolžina roka za sodno uveljavljanje pravic se razlikuje - ZVPot namreč določa daljšega kot OZ.
Ključne besede: garancija za brezhibno delovanje stvari, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov, kupec, zahtevek, rok
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 3729; Prenosov: 444
Celotno besedilo (483,28 KB) |
4. VARSTVO POTROŠNIKOV IZ NASLOVA GARANCIJE ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI: PREGLED PRAVNE UREDITVE S SODNO PRAKSOPrimož Matela, 2011, diplomsko delo Opis: Cilj potrošnikovega tržnega nastopanja je v pridobitvi določenega blaga, določene kakovosti in za določeno ceno, pravo pa naj zagotovi, da bo potrošnik to blago prejel v takšni kvaliteti in s takšnimi lastnostmi, da ne bo po nepotrebnem trpela njegova kakovost in varnost.
Garancija za brezhibno delovanje stvari zagotavlja potrošniku, da bo stvar v garancijskem roku delovala brezhibno. Ker je garancija predvsem rezultat industrijske revolucije in ne izčrpne zgodovine kot npr. jamčevanje za stvarne napake, je potrošnikovo pomanjkljivo poznavanje pravic pogosto razlog za izkoriščanje in posledično za (ne)potrebne pravne spore in konfliktne situacije. Nesprejemljivo pa je, da bi pravno varstvo podleglo nepoznavanju, napačni interpretaciji ali celo zavajanju s strani njegovega primarnega nosilca – države. Prav zaradi navedenega je bil nesprejem novele ZVPot-E z vidika zagotavljanja popoln(ejš)ega pravnega varstva nujna in logična posledica napačnega razumevanja osnovnih pravil in načel, na katerih temelji evropsko pravo in njegovo varstvo potrošnikov.
Ključne besede: varsto potrošnikov, garancija za brezhibno delovanje stvari, obvezna garancija, prostovoljna garancija, zakon o varstvu potrošnikov, novela ZVPot-E, direktiva 44
Objavljeno v DKUM: 22.04.2011; Ogledov: 4222; Prenosov: 724
Celotno besedilo (1,38 MB) |
