Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj diplomske naloge je bila izdelava mobilne aplikacije, ki omogoča shranjevanje računov in garancij na napravi ter nas hkrati opozarja, preden nam garancija poteče. Za izdelavo aplikacije smo uporabili orodje MIT App Inventor, ki je programski jezik za blokovno programiranje. Pri tem smo si pomagali tudi z razširitvami, ki so jih razvili uporabniki skupnosti MIT App Inventor, saj osnovno orodje ne omogoča izdelave nekaterih funkcij, ki smo jih potrebovali. Aplikacijo smo uspešno izdelali, ob delu pa dobro spoznali orodje in menimo, da lahko aplikacijo nadgradimo v svojem prostem času. Primera funkcij, za katera smo menili, da bi ju bilo vredno razviti v prihodnosti, sta koledar, ki prikazuje garancije, in možnost spremembe jezika, ki ga uporablja aplikacija.
Ključne besede: MIT App Inventor, mobilna aplikacija, račun, garancija, Android
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,88 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava institut neodvisne bančne garancije kot enega izmed novejših pravnih institutov na področju zavarovanja pogodbenih obveznosti. Posebnost neodvisne bančne garancije, znane tudi kot neakcesorna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, bančna garancija brez ugovora ali stand-by akreditiv, je njena abstraktnost glede na temeljno razmerje med naročnikom in upravičencem iz bančne garancije. V pravni teoriji razmejitev med odvisno in neodvisno bančno garancijo ne povzroča večjih dvomov, problematika se pokaže šele ob vsakodnevni uporabi med pogodbenimi strankami. V magistrskem delu je skozi obsežno sodno prakso slovenskih sodišč analizirano, kdaj je mogoče govoriti o neodvisni naravi in kdaj bančna garancija ohranja svojo neodvisnost kljub pogojem dokumentarne narave. Napačna, dvomljiva in površna vsebina bančne garancije lahko pri ugotavljanju privede sodišča do drugačnih zaključkov in tako do napačne opredelitve pravne narave. Institut bančne garancije bankam in drugim finančnim institucijam, kot izdajateljem, omogoča zavrnitve pri unovčitvah bančnih garancij. Zavrnitev unovčitve je možna v primeru neizpolnjevanja predpisanih pogojev ali zaradi zlorabe pravic. Iz sodnih odločb je mogoče ugotoviti, da je večina zahtevkov zavrnjena zaradi napačne ali pomanjkljive predložitve predpisanih pogojev. Če je zavrnitev zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev dokaj očitna in bankam naj ne bi povzročala težav, pa to ne velja glede zlorabe pravic. Pri ugotavljanju zlorab banke s težavo presojajo neupravičene zahtevke zaradi premalo relevantih podatkov, zato niso naklonjene zavrnitvam in jih večinoma izpolnijo. Iz navedenega sledi ugotovitev, da se z neupravičenimi zahtevki lažje spopadajo naročniki bančnih garancij s pomočjo izdanih začasnih odredb.
Ključne besede: neodvisna bančna garancija, naročnik bančne garancije, upravičenec bančne garancije, banka garant, dokumentarni pogoji, zavrnitev, unfair calling, zloraba bančne garancije, začasna odredba.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2019; Prenosov: 391
Celotno besedilo (523,81 KB)

Opis: Diplomski projekt govori o neodvisni bančni garanciji. Spoznamo razliko med bančno garancijo in neodvisno bančno garancijo. Razlika med omenjenima je predvsem v pogojih za izdajo garancij. Dandanes je pri poslovnih poslih veliko tveganj, ki lahko ogrozijo poslovanje podjetja. In prav neodvisna bančna garancija lahko podjetja varuje pred tveganji. Poleg že omenjene neodvisne bančne garancije so predstavljeni tudi naslednji elementi: njene sestavine in pogoji za unovčitev neodvisne bančne garancije. Pri neodvisni bančni garanciji nimamo posebnih pogojev za unovčitev, kar je tudi razlog za možno zlorabo.l V nalogi so tako predstavljene tudi prednosti in slabosti neodvisne bančne garancije. Ugotovljeno je, da obstaja kar nekaj prednosti z vidika upnika, vendar pa je velika možnost zlorabe. Poleg zlorabe so navedeni tudi ukrepi, ki jih lahko banka garant in naročnik garancije uporabita pri neupravičenem pozivu. Poznamo še številna druga zavarovanja. V diplomskem projektu je prikazana primerjava neodvisne bančne garancije z drugimi zavarovanji (pogodbena bančna garancija, bond, poroštvo, poziv, bančno poroštvo, banka kot menični dolžnik, bančna obveznost plačila in stand-by akreditiv). V praktičnem delu je predstavljen potek izdaje neodvisne bančne garancije v treh izbranih bankah.
Ključne besede: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, banka garant, upravičenec garancije, zvarovanje obveznosti
Objavljeno v DKUM: 09.11.2017; Ogledov: 1993; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Magistrska naloga Pravice in obveznosti bank pri izdaji in unovčenju bančne garancije obravnava posamezna vprašanja o bančnih garancijah. Obravnava predvsem vprašanja, ki so povezana z izdajateljem bančne garancije. V Sloveniji in tudi po svetu so to najpogosteje banke. Za raziskavo te teme sem se odločila, ker sem zaposlena v banki in sem se pri delu pogosto srečala s problematiko bančnih garancij. V vrsti sporov v zvezi z bančnimi garancijami sem banko zastopala pred sodiščem. V nalogi primerjam bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Izbrala sem zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva zaradi neodvisnosti od temeljnega posla ali ker udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo sem izbrala pogodbeno bančno garancijo, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menične dolžnike, BPO (bančno obveznost plačila) in stand-by akreditiv. Vsako od zavarovanj sem v nalogi najprej predstavila, nato pa pojasnila, kdaj so pravice in obveznosti iz tega zavarovanja enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva so vsa izbrana zavarovanja zakonsko neurejena. Zato je v nalogi tudi opredeljeno, katera pravila se lahko za posamezno zavarovanje uporabijo. Podrobneje sem raziskala pravna pravila za neodvisne bančne garancije. V večini držav neodvisne bančne garancije niso posebej urejene v obligacijskih zakonih. Še nekaj let nazaj se je celo odpiralo vprašanje, ali obligacijska pravila dovoljujejo tako zavarovanje, kot je neodvisna bančna garancija. Slovenija ima že vrsto let urejeno neodvisno bančno garancijo, saj jo je uredil že Zakon o obligacijskih razmerjih. Ureditev iz Zakona o obligacijskih razmerji pa velja tudi po sprejemu Obligacijskega zakonika. Ta ureditev je zelo skromna. V poglavju o pravnih virih zato naloga pojasni, katera vprašanja so v zakonu urejena, saj to iz zakonskih določb ni očitno razvidno. V nalogi so nato predstavljena avtonomna pravila o bančnih garancijah. To so pravila Mednarodne trgovinske zbornice iz Pariza in pravila, ki jih je za Združene narode pripravil UNCITRAL – Konvencija Združenih narodov o neodvisnih bančnih garancija in stand-by akreditivih. Podana je tudi ocena, ali naj Slovenija ratificira konvencijo. Z vprašanjem o uporabi pravnih pravil se v nalogi ukvarjam tudi v nadaljnjih poglavjih. Razmerje med naročnikom bančne garancije in banko opredelim kot mandatno razmerje, pri neupravičenem pozivu pa analiziram pogoje za uporabo splošnega instituta civilnega prava o zlorabi pravice. V nalogi sistemiziram neodvisne bančne garancije po dveh kriterijih. Posebej obravnavam bančne garancije, v katerih je kot edini pogoj, da banka izplača določen denarni znesek, določen pisni poziv upravičenca. Nato pa obravnavam bančne garancije, v katerih je poleg tega pogoja določen še poseben pogoj. Naloga pojasnjuje, kakšni pogoji so v bančni garanciji dovoljeni, da je to še vedno neodvisna bančna garancija. Bančne garancije so v nalogi sistemizirane tudi glede na to, kakšna je obveznost, za katero je le-ta izdana. Obravnavane so bančne garancije za dobro izvedbo posla, vračilo avansa, odpravo napak in resnost ponudbe ter kontragarancije. V slovenski poslovni in sodni praksi so nejasna vprašanja glede pravic in obveznosti iz kontragarancije, kar je prav tako analizirano v nalogi. Naloga pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo izdajo poleg banke še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko le-ta zapusti sfero izdajatelja. Pojasnjuje tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. Naloga opredeli sestavine bančne garancije. Obravnavam vprašanja, ki se postavljajo ob pozivu za unovčitev. Pri vseh bančnih garancijah ne pride do unovčitve. Kadar pa upravičenec postavi zahtevo za unovčitev, (več)...
Ključne besede: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, izdajatelj bančne garancije, pogoji v bančni garanciji, unovčitev bančne garancije, neupravičen poziv za unovčitev.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 2194; Prenosov: 491
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava institut garancije za brezhibno delovanje stvari pri čemer se osredotoča na uveljavljanje garancijskih zahtevkov v sodni praksi. Institut garancije kupcu omogoča, da se v primeru okvare stvari znotraj garancijskega roka obrne na proizvajalca ali prodajalca, ki mora napako odpraviti oz. stvar zamenjati z novo, v kolikor to ni mogoče pa lahko alternativno uveljavlja ali znižanje kupnine ali odstop od pogodbe, pri čemer zaradi zakonsko določenega vrstnega reda kupec ne more prosto izbirati med zahtevki. Analiza sodne prakse pokaže, da je uspešnost uveljavljanja garancijskih zahtevkov odvisna od narave napake, saj sodišče presoja predvsem vpliv napake na funkcionalnost celotne stvari ter negativne posledice, ki bi lahko nastale na sami stvari zaradi nadaljnje uporabe. Pri tem je pomembno, da napaka oz. okvara stvari izhaja iz lastnosti stvari same, saj kupec, čigar stvar se je pokvarila zaradi napačne uporabe ali vzdrževanja ni upravičen do garancijskega zahtevka. Kot pomembno pri uspešnosti uveljavljanja zahtevkov iz garancije se izkaže tudi kupčevo pravočasno (torej v garancijskem roku) in primerno grajanje, ki se v smislu dokazovanja izkaže predvsem v pisni obliki. V okviru prostovoljne garancije na kvaliteto stvari pa je uspešnost uveljavljanja zahtevka iz garancije v precejšnji meri odvisna od garancijskih zagotovil garanta, ki lahko prostovoljno razširi jamstvo tudi za manjše napake, s čimer upravičencu nudi širše jamstvo. Garancijski upravičenec ima sodno varstvo tudi v primeru stečaja garanta, kjer se njegov garancijski zahtevek po samem zakonu pretvori v denarno terjatev, v stečajnem postopku se poplača sočasno in sorazmerno z ostalimi navadnimi upniki.
Ključne besede: Garancija za brezhibno delovanje stvari, obvezna garancija, prostovoljna garancija, napaka, garancijski zahtevek, garancija kvalitete, stečaj, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2031; Prenosov: 216
Celotno besedilo (334,87 KB)