1. NEZDRUŽLJIVOST POSLANSKE FUNKCIJE Z DRUGIMI JAVNIMI FUNKCIJAMIAndrej Hafner, 2009, diplomsko delo Opis: Pričujoča diplomska naloga temeljito obravnava nezdružljivost poslanske funkcije z drugimi javnimi funkcijami. Za razumevanje instituta nezdružljivosti je pomembno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, ki ga v nalogi podrobno predstavim.
Diplomsko delo bralcu sistematično predstavi institut nezdružljivosti in ga osvetli z različnih zornih kotov. Tako so v uvodnih poglavjih navedene nekatere splošne značilnosti našega ustavnega sistema, opredelitev javnih funkcionarjev in nekatera teoretična ter zgodovinska izhodišča o nezdružljivosti funkcij. Nato so po posameznih poglavjih nazorno predstavljeni posamezni primeri nezdružljivosti, na koncu pa je predstavljen institut neizvoljvosti in nekatere druge omejitve za funkcionarje. Diplomska naloga podrobno obravnava nezdružljivost poslanske funkcije s funkcijo predsednika države, člana državnega sveta, predsednika vlade, ministra, sodnika ustavnega sodišča, sodnika, državnega tožilca itd.
Eno izmed ključnih poglavij je zagotovo poglavje o nezdružljivosti funkcije poslanca s funkcijami v lokalni skupnosti. Predvsem je sporno, ker slovenska ustava in zakonodaja dopuščata, da ista oseba hkrati opravlja funkcijo poslanca in župana.
Skozi nalogo ugotovimo, da pozitivna zakonodaja v Republiki Sloveniji dopušča poslancem hkratno opravljanje več (nezdružljivih) funkcij, kar je v nasprotju s pravno teorijo in primerjalno prakso. Zakonska in ustavna podlaga za nezdružljivost poslanske funkcije je pomanjkljiva in bi jo bilo potrebno dopolniti. Položaj poslanca je svoboden (avtonomen) in tudi to onemogoča, da bi se poslanca sankcioniralo. Funkcija poslanca in župana je nezdružljiva, zato bi bilo potrebno to področje urediti drugače.
Ključne besede: Institut nezdružljivosti, načelo delitve oblasti, javni funkcionarji, ustavno pravo, poslanec državnega zbora, župan, neizvoljivost, inkompatibilnost.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 592; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (415,73 KB) |
2. OBRAČUN PLAČE JAVNEGA FUNKCIONARJA V LOKALNI SKUPNOSTIJernej Jandl, 2013, diplomsko delo Opis: Plača ima v družbenem smislu zelo pomembno vlogo, tako iz socialnega, ekonomskega, motivacijskega in pravnega vidika. Skozi diplomski seminar prikazujemo tudi sestavo plače in nadomestila plače ter napredovanja, katera poznamo, to so vertikalna in horizontalna. Nato prikazujemo obračun plače na primeru javnega uslužbenca, v našem primeru podžupana. Pri takem obračunu je pomembno, da najprej določimo plačni razred podžupana, ki izhaja predvsem od velikosti občine in delovnih zadolžitev, ki jih ima podžupan. Ko imamo določen plačni razred je potrebno, da v skladu z zakoni obračunamo tako plačo, prispevke od plače, dodatke k plači, povračila in ostale davke in prispevke. Za obračun take plače je tako potrebno veliko podatkov in upoštevanje številne zakonodaje, da ustrezno obračunamo tako plačo.
Ključne besede: obračun plače, pojem plače, sestava plače, javni funkcionarji, javni sektor, določitev plačnega razreda v javnem sektorju
Objavljeno v DKUM: 25.03.2014; Ogledov: 1932; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Vpliv korupcije na pravno državo v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaJure Škrbec, 2013, doktorska disertacija Opis: Namen doktorskega dela je bil raziskati elemente a) korupcije, b) pravne države, z namenom c) ugotavljanja vpliva korupcijskih ravnanj na (pravno) državo v Sloveniji, njeno okolje in državljan(k)e. Po pregledu literature smo s poglobljenimi strukturiranimi intervjuji s strokovno javnostjo, raziskovalno metodo analize besedil ter s pomočjo programske opreme ATLAS.ti6 opravili kvalitativno in kvantitativno analizo stališč strokovne javnosti ter načelnih mnenj, zaključnih ugotovitev, mnenj in pojasnil Komisije za preprečevanje korupcije o koruptivnih ravnanjih, s čimer smo ugotovili vpliv ter značilnosti korupcije na (pravno) državo. Raziskava je bila omejena na stališča slovenske strokovne javnosti (45 oseb) in korupcijska ravnanja storjena v Sloveniji (167 primerov), rezultati pa so uporabni predvsem za Slovenijo.
Rezultati analize kažejo, da ima korupcija negativni vpliv na pravno državo, saj se preko kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb zmanjšuje zaupanje ljudi v institucije, povzroča negativne ekonomske učinke in uničuje življenjsko okolje. Iz študije primerov korupcije prav tako izhaja, da je bilo s korupcijo največkrat kršeno načelo vezanosti izvršilne oblasti na ustavo in zakon ter načelo pravne varnosti oziroma enakopravnosti, pri čemer se takšna ravnanja najbolj kažejo pri upravnih postopkih, pri postopkih javnih naročil, pri razpolaganju s premoženjem, v obliki nasprotja interesov in pri delovanju funkcionarjev. Slovenija bi morala pri preprečevanju korupcije predvsem vzpostaviti mehanizme za avtomatično zaznavo ravnanj, povečati pogostost izobraževanj in osveščanj, urediti nadzor in implementacijo predpisov ter urediti področje javnih zavodov.
Z rezultati omenjene analize korupcijskih ravnanj in strokovnih stališč smo tako pridobili edinstven vpogled v a) naravo in značilnosti korupcijskih ravnanj in pravne države ter b) v naravo in značilnosti vpliva korupcije na državo, njeno pravno nrav, okolje in njene državljane. Na podlagi tako identificiranih dejanskih značilnosti in medsebojnih vplivov c) smo tako lahko predlagali izboljšave preventivne politike, pri čemer smo omogočili identifikacijo poglavitnih vzrokov za nastanek korupcije, ki bodo služili kot kazalci za razvoj preventivnih ukrepov ter učinkovitejšega boja proti korupciji. Z raziskavo bi radi še vzpodbudili strokovno javnost h kvantitativnim analizam tovrstnih pojavov.
Ključne besede: korupcija, pravna država, dolžno ravnanje, zaupanje, funkcionarji, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 15.05.2013; Ogledov: 4342; Prenosov: 664
Celotno besedilo (2,76 MB) |
4. SISTEM PLAČ IN NAGRAJEVANJA V JAVNEM SEKTORJUEva Rajlić, 2011, diplomsko delo Opis: Javni sektor svoje zaposlene motivira s sistemom plač in nagrajevanja, ki je zakonsko določen, kar povzroča togost sistema nagrajevanja in prav zato je dober sistem nagrajevanja zelo pomemben za uspešno delovanje organizacij in zadovoljstvo zaposlenih. V diplomskem delu smo tako v teoretičnem delu na podlagi spoznanj in stališč domačih in tujih avtorjev želeli predstaviti področje plač in nagrajevanja v javnem sektorju in prikazati kompleksen način nagrajevanja javnih uslužbencev. V empiričnem delu pa smo na podlagi ankete, ki smo jo opravili na Ministrstvu za okolje in prostor, natančneje v Agenciji RS za okolje, poskušali ugotoviti, kako uspešno in učinkovito je nagrajevanje v izbrani organizaciji ter kako so zaposleni seznanjeni z njim. Cilj in namen diplomskega dela je bil analizirati sistem plač in nagrajevanja v javnem sektorju ter prikazati, kakšen vpliv ima ta sistem na zaposlene v izbrani organizaciji javnega sektorja, kako sistem vpliva na uspešnost zaposlenih pri delu in podati predloge za izboljšanje sedanjega sistema. Ugotovili smo, da nagrade sicer imajo dober vpliv na zaposlene, saj le tem predstavljajo dodatno motivacijo za opravljanje dela, zato lahko na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo zaključimo, da je pomembno, da se organizacija zaveda, kakšne so potrebe zaposlenih, da jim poskuša zagotoviti pravičen sistem nagrajevanja, da jih torej ustrezno nagradi, vendar je pri tem potrebno poudariti, da če ni učinka pri plači, nagrada nima prav velikega pomena.
Ključne besede: javni sektor, javni uslužbenci, funkcionarji, plača, nagrajevanje
Objavljeno v DKUM: 24.02.2012; Ogledov: 4390; Prenosov: 812
Celotno besedilo (11,53 MB) |
