1. Fizikalistične teorije duha skozi prizmo večvrstne realizacije: zagovor psihofizičnega redukcionizma : zagovor psihofizičnega redukcionizmaTadej Todorović, 2024, doktorska disertacija Opis: Disertacija se ukvarja s sodobnim filozofskim problemom duha in telesa. V prvem delu najprej upravičimo omejitve disertacije, tj. specifično omejitev na fizikalistične rešitve problema duha in telesa. Temu sledijo podrobna analiza problema duha in telesa znotraj fizikalističnih teorij; predstavitev ključnih pojmov, ki nastopajo v razpravi, in opredelitev relevantnih fizikalističnih teorij duha – specifično psihofizičnega redukcionizma, funkcionalizma in emergentizma.
Začetek drugega dela je namenjen predstavitvi in kontekstualizaciji osrednjega pojma disertacije – večvrstni realizaciji, ki predstavlja enega glavnih argumentov v prid funkcionalističnim teorijam duha. Podani so analiza zgodovine večvrstne realizacije, prvotna motivacija in njen namen, tj. zagotavljanje avtonomnosti posebnih znanosti in resničnost funkcionalizma. Sledita širša razprava o naravnih vrstah na sploh in razprava o naravnih vrstah v posebnih znanostih, ki je ključnega pomena za celostno razumevanje večvrstne realizacije. Disertacija nato na osnovi celostne analize naravnih vrst v posebnih znanostih ponudi rešitve za dva s tem povezana problema: za problem ontološke zavezanosti predikatov, ki nastopajo v posebnih znanostih, in za problem avtonomnosti posebnih znanosti. Zagovarja, da predikati posebnih znanostih niso nujno ontološko zavezujoči in da sodobna razprava v filozofiji znanosti, specifično semantični vidik statusa znanstvenih teorij v konjunkciji s semantičnim pluralizmom, omogoča avtonomnost posebnih znanosti na način, ki je združljiv z ontološkim redukcionizmom.
Tretje poglavje se osredotoči na pomembne različice večvrstne realizacije v sodobni literaturi in jih kritično obravnava v luči zaključkov prejšnjega poglavja. Kot ključno slabost vseh predstavljenih različic večvrstne realizacije izpostavi dejstvo, da te podpirajo le semantični antiredukcionizem, ne pa tudi ontološkega antiredukcionizma, kar je bil izvoren cilj večvrstne realizacije. Zato je v drugem delu tretjega poglavja razvita nova večvrstna realizacija, ki naj bi zagotavljala neresničnost ontološkega redukcionizma. Nova večvrstna realizacija je močna različica večvrstne realizacije; ker glede na analizirane empirične primere v dejanskem svetu za resničnost nove večvrstne realizacije ni dobre empirične podpore, jo ob koncu tretjega poglavja branimo pred možnimi ugovori.
Četrti in zadnji del disertacije predpostavi, da nova večvrstna realizacija edina opravlja funkcijo in namen, zaradi katerih je bila večvrstna realizacija sploh razvita, zaradi česar moramo ponovno ovrednotiti fizikalistične teorije duha. Upoštevajoč novo večvrstno realizacijo in druge vidike problema duha ter telesa, specifično mentalna vzročnost in preprostost teorij, v sklepu na novo ocenimo, katera fizikalistična teorija, psihofizični redukcionizem ali funkcionalizem, je najprimernejša teorija duha. Zaključimo, da nova večvrstna realizacija premakne jeziček na tehtnici v prid psihofizičnega redukcionizma: psihofizični redukcionizem je torej trenutno najboljša fizikalistična teorija duha in telesa.
Ključne besede: problem duha in telesa, teza večvrstne realizacije, metafizika posebnih znanosti, teorija identitete, funkcionalizem
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Aleksander Dev na PtujuEva Murko, 2017, diplomsko delo Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo.
Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 269
Celotno besedilo (7,48 MB) |
3. Večvrstna realizacija v luči sodobnih nevroznanstvenih raziskavTadej Todorović, 2017, magistrsko delo Opis: Naloga se ukvarja s problemom večvrstne realizacije v filozofiji duha in telesa. V prvem delu naloge je predstavljen sam problem duha in telesa, kot ga poznamo v filozofiji, preko katerega je nato definirana in kontekstualizirana teza večvrstne realizacije – teza, ki zavrača psihofizični redukcionizem. V drugem delu naloge so predstavljeni možni ugovori večvrstni realizaciji, razdeljeni v tri skupine: ugovori zanikanja različnosti fizičnih stanj organizmov, ugovori zanikanja istosti mentalnih stanj organizmov ter kombiniran ugovor finega in grobega sita. Izpostavljene so dobre in slabe strani vseh ugovorov, prav tako je za vsak ugovor ponujena možna obramba večvrstne realizacije. V zadnjem delu naloge sta predstavljena dva potencialna empirična dokaza za večvrstno realizacijo, za katera se izkaže, da nista pristna primera večvrstne realizacije. To vodi v sklep, da večvrstna realizacija do sedaj še ni bila dokazana in kaže na to, da bo v luči ugovora finega in grobega sita zelo težko najti pristen primer večvrstne realizacije. Sledi alternativa za nasprotnike psihofizičnega redukcionizma v obliki principa ponovne uporabe nevronskih mrež, ki implicira možnost obstoja tako imenovane obrnjene večvrstne realizacije, ki, če je resnična, prav tako zavrača psihofizični redukcionizem. Naloga zaključi, da princip ponovne uporabe nevronskih mrež sicer ni a priori argument za obstoj obrnjene večvrstne realizacije, ampak sugerira, da je iskanje obstoja obrnjene večvrstne realizacije, v nasprotju z večvrstno realizacijo, morda boljša pot v iskanju dokaza proti psihofizičnemu redukcionizmu.
Ključne besede: problem duha in telesa, večvrstna realizacija, redukcionizem, funkcionalizem, nevroznanost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1485; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,14 MB) |
