| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
In situ funkcionalizacija poroznih politiolenov s funkcionalnimi alkeni
Domen Slemenšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja rezultate in situ funkcionalizacije poli(pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)-ko-1,6-heksandiol diakrilata) z glicidil metakrilatom in vinilbenzil kloridom. Z uporabo glicidil metakrilata smo v polimer uvedli epoksi funkcionalno skupino, ki z odprtjem obroča lahko sodeluje pri številnih nukleofilnih reakcijah in s tem poveča aplikativnost nastalega kopolimera. Polimer funkcionaliziran z vinilbenzil kloridom prav tako pridobi novo funkcionalno skupino, klorometilno skupino, ki sodeluje pri številnih reakcijah. In situ funkcionalizacije smo izvedli s tiol-en klik polimerizacijo v masi in s tiol-en klik polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Uspešnejši smo bili s funkcionalizacijo z glicidil metakrilatom. Poli(pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)-ko-1,6-heksandiol diakrilat-ko-glicidil metakrilatni) monoliti pripravljeni s polimerizacijo v masi so bili rumeno obarvani, krhki in neporozni. Monoliti sinteze istega kopolimera s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije so bili bele barve, rahlo upogibljivi, krhki in porozni. Pomembno je, da se je glicidil metakrilat med in situ funkcionalizacijo vključil v polimerno verigo, kar smo dokazali s FTIR spektroskopijo in gravimetrično analizo. Vinilbenzil klorid se v polimerno verigo ni vključil. Sintetiziran material je bil dvoplasten. Eno plast sta predstavljala tetratiol in diakrilat, drugo pa vinilbenzil klorid.
Ključne besede: in situ funkcionalizacija, politioleni, poliHIPE, emulzije z visokim deležem notranje faze
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

2.
Funkcionalizacija glicidil metakrilatnih hierarhično poroznih polimerov
Tamara Galun, 2020, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni materiali so dandanes zelo uporabni materiali na večih področjih ( biomedicina, kromatografski procesi, shranjevanje plinov itd.). Zanje so značilne pore v strukturi in visoke specifične površine. Lahko jih funkcionaliziramo in uporabnost takih materialov še dodatno razširimo. Poroznost v polimernih materialih lahko induciramo na več načinov- uporaba porogenih topil, kristalov soli določene velikosti, polimerizacija kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze idr. Cilj diplomske naloge je bila priprava poli(GMA-ko-EGDMA) polimerov z različno stopnjo zamreženosti ( 5 mol%, 10 mol% , 15 mol% in 20 mol% EGDMA) in več nivojsko poroznostjo. To smo dosegli z uporabo tehnike sintranja PMMA zrn, preko katerih smo prelili emulzijo z visokim deležem notranje faze ( HIP emulzija). PMMA zrna smo odstranili iz nastalega polimera s pomočjo kontinuirne ekstrakcije v Soxhletovem aparatu z etilacetatom. Kot končni produkt smo dobili material s točno določeno hierarhijo poroznosti. Za primerjavo smo sintetizirali tudi poli(GMA-ko-EGDMA) brez sintranih nosilcev. S tem namenom smo si emulzijo zato razdelili na dva dela: enega smo dali v plastični kalup, drugega preko nosilca. Polimere smo na koncu še funkcionalizirali z amini (1,8-DAO in TrisNH2). S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa smo analizirali poli(GMA-ko-EGDMA) monolite. PoliHIPE materiali so imeli zaprto celično strukturo. PoliHIPE/PMMA materiali pa so bili odprte celične strukture. Na mestih, kjer so bila tekom sinteze sintrana PMMA zrna, so nastale odprtine oziroma primarne pore, ki so med seboj povezane s povezovalnimi porami. V skeletu materiala smo lahko opazili tudi sekundarne pore. Funkcionalizirane vzorce pa smo analizirali tudi s FTIR spektrometrom in naredili elementno analizo. Rezultati so pokazali, da je bila funkcionalizacija uspešna.
Ključne besede: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, sintranje, glicidil metakrilat, funkcionalizacija
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 282; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije
Rosvita Pliberšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Ključne besede: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Objavljeno: 18.09.2020; Ogledov: 299; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (602,28 KB)

4.
Vezava encimov na površinsko modificirane magnetne nosilce
Katja Vasić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema dva dela, v prvem delu smo se osredotočili na sintezo magnetnega nosilca, modificiranega z organskim polimerom karboksimetil dekstranom (CMD). V sintezni postopek smo vpeljali tri različne koncentracije CMD (0,25 g/mL, 0,40 g/mL in 0,50 g/mL CMD) ter sintetizirali tri različne modificirane magnetne nanodelce (CMD1-MNPs, CMD2-MNPs in CMD3-MNPs). Sintetizirane CMD-MNPs smo okarakterizirali z različnimi analiznimi metodami: Fourier-transformirano infrardečo spektroskopijo (FT-IR), termogravimetrično analizo (TGA), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), energijsko disperzijsko spektroskopijo (EDS), transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM), z meritvami dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Magnetne lastnosti smo določili z elektronsko paramagnetno resonanco (EPR) in vibracijskim magnetometrom (VSM). Uspešno smo sintetizirali magnetne nosilce CMD-MNPs z ozkimi porazdelitvami nanovelikosti od 27-30 nm. S FT-IR analizo smo določili prisotnost karboksilnih in hidroksilnih skupin na površini CMD-MNPs, kar potrjuje prisotnost polimerne prevleke CMD na sintetiziranih MNPs. Z meritvami EPR in VSM smo dokazali, da imajo sintetizirani CMD-MNPs magnetne lastnosti ter feromagnetni sistem. Določili smo inhibitorne lastnosti CMD-MNPs na rast dveh bakterijskih kultur. Inhibitorne učinke na rast testnih mikroorganizmov smo zaznali pri CMD3-MNPs, medtem ko ostali CMD-MNPs in neprevlečeni MNPs ne izkazujejo antimikrobne učinkovitosti. Proučevali smo tudi inhibitorne lastnosti MNPs modificiranih s hitozanom (HIT-MNPs) in aminosilanom (AMS-MNPs) na petih različnih bakterijskih kulturah, pri katerih nismo zaznali inhibiornega učinka na rast izbranih mikororganizmov. Za nadaljnje raziskave smo izbrali CMD3-MNPs, na katerega smo vezali encim alkohol dehidrogenazo (ADH). V drugem delu doktorske disertacije smo nosilec CMD3-MNPs površinsko funkcionalizirali z epiklorohidrinom (EClH). Optimalna koncentracija EClH je znašala 4 % (v/v). Proučevali smo vpliv različnih procesnih parametrov na preostalo aktivnost in učinkovitost imobilizacije ADH na CMD3-MNPs. Pri optimalnih pogojih imobilizacije ADH na CMD3-MNPs smo dosegli 89,6 % preostalo aktivnost imobilizirane ADH in 99,5 % učinkovitost imobilizacije. Nadaljevali smo s postopkom koimobilizacije, pri čemer smo na funkcionaliziran nosilec CMD3-MNPs koimobilizirali encim ADH in kofaktor β-nikotinamid adenin dinukleotid (β-NAD). S spreminjanjem procesnih parametrov smo proučevali njihov vpliv na preostalo aktivnost imobilizirane ADH s kofaktorjem β-NAD na CMD3-MNPs in učinkovitost koimobilizacije. Pri optimalnih pogojih koimobilizacije ADH in β-NAD na CMD3-MNPs smo dosegli 73,3 % preostalo aktivnost ADH ter 93,8 % učinkovitost imobilizacije. Izvedli smo še študijo termične stabilnosti proste ADH, ADH imobilizirane na CMD3-MNPs in ADH koimobilizirane z β-NAD na CMD3-MNPs pri različnih temperaturah. ADH imobilizirana na CMD3-MNPs je ohranila skoraj 60 % svoje začetne aktivnosti po 24. urah inkubacije pri temperaturah 20 °C in 40 °C. ADH koimobilizirana z β-NAD na CMD3-MNPs je pri temperaturi 30 °C ohranila 75,4 % začetne aktivnosti, pri 50 °C pa 66,5 % začetne aktivnosti po 5. urah inkubacije. Proučili smo še stabilnost ADH imobilizirane na CMD3-MNPs in ADH koimobilizirane z β-NAD na CMD3-MNPs, ki smo ju skladiščili pri 4 °C. Po treh tednih sta obe obliki imobilizrane ADH ohranili 60 % svoje začetne aktivnosti. Magnetne nosilce HIT-MNPs in AMS-MNPs smo funkcionalizirali z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA) in amino-donorjem pentaetilenheksaminom (PEHA), na katere smo imobilizirali encim β-galaktozidazo (β-GAL) ter optimirali koncentraciji GA in PEHA. Pri kombinaciji obeh GA in PEHA smo dosegli hiperaktivacijo encima (128,9 %), do katere pride zaradi konformacijskih sprememb encima. Hiperaktivacijo smo dosegli tudi pri imobilizaciji β-GAL na AMS-MNPs. Najvišjo preostalo aktivnost β-GAL smo dosegli, kadar smo kot mrežni povezovalec uporabili 20 % (v/v) PEHA (154,4 %).
Ključne besede: magnetni nanodelci, karboksimetil dekstran, karakterizacijska analiza, funkcionalizacija, epoksi zamreževanje, epiklorohidrin, glutaraldehid, encimi, imobilizacija, koimobilizacija, β-nikotinamid adenin dinukleotid, alkohol dehidrogenaza, β-galaktozidaza, kinetični parametri
Objavljeno: 13.05.2020; Ogledov: 774; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (9,26 MB)

5.
Razvoj naprednih sanitetnih materialov z uporabo probiotične paste
Larisa Spasković, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema funkcionalizacijo higienskih vložkov podjetja Tosama d.o.o. s probiotično pasto. Uporaba vložkov, obdelanih z mlečnokislinskimi bakterijami namreč kaže potencial zmanjšanja verjetnosti okužbe ali vnetij v času menstruacije. Vložki so načeloma primerni za ženske, ki imajo pomisleke pri uporabi tamponov. Lastnosti funkcionaliziranih sanitetnih vložkov so ovrednotene z različnimi testnimi metodami s poudarkom na metodah za določanje uporabnih lastnosti funkcionaliziranih vložkov. Naloga tako zajema določanje pH vodnega ekstrakta, zadrževanja vode, kapilarnosti, določanje vpojnosti, določanje absorpcijskih lastnosti vložkov, FTIR spektroskopsko vrednotenje funkcionalizacije in mikrobiološko testiranje v smislu ovrednotenja delovanja in stabilnosti mlečnih bakterij. Rezultati uporabljenih metod kažejo, da se vpojnost pri vložkih, obdelanih s probiotično pasto, v primerjavi z neobdelanimi ne poslabša.. Funkcionalizacijki premaz kaže 6-mesečno stabilnost glede na želeno prisotnost vključenih laktobacilov in protimikrobne lastnosti na vložkih Natura Femina. Funkcionalizacija sanitetnih vložkov s probiotično pasto se smatra kot potencialno komercialno perspektiven pristop za zmanjšanje verjetnosti okužbe med menstrualnim ciklom.
Ključne besede: sanitetni vložki, funkcionalizacija, probiotična pasta, vpojnost, mikrobiološke lastnosti
Objavljeno: 18.04.2019; Ogledov: 532; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Funkcionalizacija polietilenskih folij s biopolimeri za razvoj aktivne embalaže
Mirna Pivac, 2019, magistrsko delo

Opis: Vse večja zdravstvena in ekološka ozaveščenost ljudi je pripeljala do zmanjševanja uporabe aditivov in konzervansov v živilih. Zato se vse več uveljavlja aktivno in inteligentno pakiranje. Le-ta namreč ne zagotavlja le fizične zaščite, temveč omogoča daljši rok uporabe, varnost, kakovost in preprečuje možnost zunanje kontaminacije. V magistrski nalogi sem se ukvarjala z metodo za izboljšanje lastnosti polietilenske (PE) folije, primerne za uporabo v embalaži živil. Nanaša se na adsorpcijo dveh formulacij, in sicer formulacijo hitozana z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk ter na formulacijo proliposomov z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk, na površine PE folij. Metoda gravimetrije in infrardeče spektroskopije (FTIR) kažejo na uspešno vezavo obeh formulacij na folije. Poleg tega sta obe formulaciji zmanjšali prepustnost kisika in s tem zvišali barierne lastnosti folij. Prav tako se je stični kot, ki kaže na dobre protikondenčne lastnosti folije. Poleg navedenih uporabnih lastnosti kažejo funkcionalizirane folije protimikrobne in antioksidativne potenciale, vendar bi bilo za učinkovite inhibicije potrebno zvišat količino nanosa ali optimizirati tehnologije nanosa. S pomočjo SEM analize smo ugotovili, da gre za zelo neenakomeren nanos na površini folij, kar lahko vpliva na antioksidativni in protimikrobni potencial negativno in bi ga bilo možno izboljšat z kisikovo plazemsko aktivacijo. Prišla sem do zaključka, da metoda kaže dobro izhodišče za optimizacijo procesa, ki bi lahko kasneje izkazal tudi potencialno uporabo kot pakirni material v živilski industriji.
Ključne besede: aktivna embalaža, proliposomi, hitosan, ekstrakt grenivkinih pečk, funkcionalizacija PE
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 542; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
Funkcionalizacija poli(glicidil) metakrilatov z multifunkcionalnimi amini
Patricia Grušovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo pripravili poli(glicidil) metakrilate z različnim molskim deležem zamreževala etilenglikol dimetakrilata. Kot osnovno tehniko za pripravo polimerov smo uporabili termično polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležom notranje faze (HIP emulzije – High Internal Phase Emulsion). Vzorce smo pred nadaljnjo funkcionalizacijo očistili nečistoč z izopropanolom v Soxhletovi aparaturi in jih nato posušili na zraku. Pripravljeni polimerni vzorci so nam služili kot osnova za nadaljnjo funkcionalizacijo z različnimi multifunkcionalnimi amini. Izbrani amini so bili 1,8-diaminooktan, tris(hidroksimetil)aminometan in tris(2-aminoetil)amin. Za te amine smo se odločili zaradi različne razvejanosti, dolžine verig in vsebnosti amino skupin. Nato smo vzorce analizirali z različnimi analitskimi metodami. Pri elementni analizi smo potrdili, da je potekla uspešna funkcionalizacija preko obeh postopkov, ki smo jih uporabili. Rezultati kažejo, da se je s povečanjem deleža zamreževala nižal odstotek konverzije. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo preverili morfologijo osnovnih monolitov. S pridobljenih posnetkov je razvidno, da imajo pripravljeni vzorci značilno poliHIPE strukturo in se razlikujejo predvsem v premeru por. Analiza je pokazala, da je vzorec z najvišjim molskim deležem zamreževala imel tudi največji premer por. S porozimetrom smo določili specifično površino osnovnih vzorcev. Rezultati, ki smo jih dobili, so bili okoli 5 m2/g. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da smo s stopnjo zamreženja le malo vplivali na BET specifično površino.
Ključne besede: funkcionalizacija, poliHIPE struktura, glicidil metakrilat, multifunkcionalni amini, termična polimerizacija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 580; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

8.
In situ polimerizacija glicidil metakrilata v poli(metil metakrilatu)
Amadeja Kokol, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo in situ sintetizirali porozne polimerne materiale v poli(metil metakrilatnih) (PMMA) cevkah. Kot osnovo za polimer smo izbrali monomere glicidil metakrilat (GMA), metil metakrilat (MMA) in etilenglikol dimetakrilat (EGDMA). GMA smo izbrali zaradi njegove proste epoksi skupine, ki je primerna za nadaljnje funkcionalizacije z različnimi nukleofili, kot npr. amini, MMA smo izbrali zaradi njegovih dobrih mehanskih lastnosti in EGDMA zaradi njegovih vinilnih skupin, ki so nam služile kot zamreževalo. Kot prvi cilj diplomske naloge smo si zastavili sintezo poroznih poli(GMA-ko-MMA-ko-EGDMA) materialov v PMMA cevkah iz emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij). Najprej smo naredili test polimerizacije HIP emulzije v petrijevki, ko smo uporabili fotoiniciator, in v centrifugirki, ko smo uporabili termični iniciator. V obeh primerih je emulzija lepo spolimerizirala. Ko smo eksperiment ponovili s polimerizacijo v PMMA cevkah, pa je v primeru uporabe termičnega iniciatorja cevka popokala medtem ko smo s fotopolimerizacijo dobili lepo spolimeriziran material. Vse nadaljnje eksperimente smo delali s fotoiniciatorjem. V okviru tega dela, smo želeli sintetizirati material, ki bi bil povezan s steno PMMA cevke. To nam je uspelo, vendar je material bodisi med čiščenjem bodisi med sušenjem popokal. Včasih so se razpoke pojavile v notranjosti polimera, včasih pa ob robu, kjer se je material stikal stene cevke. V nekaterih primerih je bila površina materiala gladka, v nekaterih primerih pa se je videlo, da je bila površina porozna. Kot drugi cilj smo si zastavili funkcionalizacijo poli(GMA-ko-MMA-ko-EGDMA) v cevkah. Funkcionalizacijo smo izvedli z dietilaminom in raztopino dietilamina v etanolu. Le tega smo pretakali skozi polimer in na tak način omogočili vezavo amina na epoksi skupino GMA v polimeru. Uspešnost funcionalizacije smo spremljali s FTIR analizo in elementno analizo. Vezava amina je bila uspešna.
Ključne besede: poliHIPE, in situ polimerizacija, glicidil metakrilat, poli(metil metakrilat), funkcionalizacija, dietilamin
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 956; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

9.
Priprava nanokompozita za biomedicinske aplikacije
Stanislav Čampelj, Darko Makovec, Luka Škrlep, Mihael Drofenik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Kompozitni nanodelci, ki vsebujejo superparamagnetno maghemitno jedro, prevlečeno s tanko plastjo amorfnega silicijevega oksida so zelo obetaven material za uporabo v biomedicini. Magnetno jedro omogoča manipulacijo z delci z zunanjim magnetnim poljem, medtem ko plašč amorfnega silicijevega oksida omogoča vezavo različnih molekul na njihovo površino. Vezava različnih organskih molekul, na primer zdravilnih učinkovin, zahteva pripravo nanodelcev, ki imajo na površini sloj funkcionalizacijskih molekul z različnimi funkcionalnimi skupinami. Funkcionalizacijo nanodelcev smo dosegli s kovalentno vezavo različnih silanskih molekul: (3-aminopropil)trietoksisilan (APS) in viniltrietoksisilan (VTS), na njihovo površino. Reakcija je potekla v mešanici etanola, v katerem je bila predhodno raztopljena izbrana silanska molekula, in stabilne vodne suspenzije kompozitnih nanodelcev. Vezavo različnih silanskih molekul na površino nanodelcev smo spremljali z elektrokinetičnimi meritvami in s konduktometrično meritvijo koncentracije molekul na njihovi površini. Izkazalo se je, da lahko vežemo na delce molekule APS v površinski koncentraciji, ki se sklada s koncentracijo silanolnih skupin na površini amorfnega silicijevega oksida.
Ključne besede: nanodelci, nanokompoziti, silani, zeta-potencial, funkcionalizacija
Objavljeno: 17.03.2017; Ogledov: 938; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (133,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
SINTEZA IN FUNKCIONALIZACIJA MAKROPOROZNIH POLIAKRILATOV
Janja Majer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Z verižno radikalsko polimerizacijo voda/olje in olje/voda emulzij z visokim deležem notranje faze smo pripravili visoko porozne kopolimerne nosilce na osnovi različnih akrilnih derivatov. Kot akrilne derivate smo uporabili akrilno kislino, akrilamid, metilenbsiakrilamid, 2-hidroksietil metakrilat, glicidilmetakrilat in etilenglikoldimetakrilat. Uspešno pripravljene visoko porozne kopolimere smo funkcionalizirali in primerjali njihovo reaktivnost z različnimi organskimi reakcijami. Kopolimerne nosilce na osnovi akrilne kisline in akrilamida, zamrežene z metilenbisakrilamidom, smo pripravili z različnimi molarnimi razmerji monomerov ter proučili vpliv tvorbe anhidrida na stopnjo konverzije pri funkcionalizaciji s tionil kloridom do kislinskega klorida. Prav tako smo uspešno funkcionalizirali 2-hidroksietil metakrilatni poliHIPE material z različnimi reagenti, ne da bi pri tem prišlo do hidrolize sosednje esterske vezi. Po uspešni funkcionalizaciji do kislinskega klorida v primeru kopolimera akrilne kisline in akrilamida oz. alkil halogenida v primeru 2-hidroksietil metakrilatnega poliHIPE materiala smo izvedli nadaljnjo funkcionalizacijo z aminskimi reagenti, ter tako dokazali primernost za nosilce za sinteze na trdni fazi (ang. Solid Phase Organic Synthesis, SPOS) . V drugem delu smo pripravili polimerne nosilce na osnovi glicidilmetakrilata (GMA) zamreženega z etilenglikol dimetakrilatom (EGDMA) in proučili reakcijske pogoje funkcionalizacije epoksi skupin. Namen funkcionalizacije GMA poliHIPE materialov je bil pripraviti nosilce z ionsko izmenjevalnimi skupinami na površini por ter preučitev možnosti naknadnega zamreženja oz. hiperzamreženja preko epoksi skupin. Na račun novo nastalih povezav med polimernimi verigami bi povečali volumen mikro- oz. mezopor in s tem tudi specifično površino materiala. V ta namen smo funkcionalizacijo GMA poliHIPE materialov izvedli z dvema tipoma aminskih reagentov, linearnimi in razvejanimi in najprej raziskali vpliv topila in temperature na reakcijske pogoje funkcionalizacije. Po uspešni funkcionalizaciji je bila stopnja pretvorbe glede na uporabljen aminski reagent med 20 % in 45 %. Določili smo relativno ionsko kapaciteto K(/) in dinamično vezno kapaciteto (DBC) primerjalno za GMA poliHIPE in komercialno dostopen makroporozni GMA CIM disk (ang. Convective Interaction Media, Bia Separations). Za GMA poliHIPE material smo izmerili K(/) 89.7 in DBC 59.6 mg/mL, za makroporoznim poliGMA CIM nosilec pa K(/) 203 in DBC 38.8 mg/mL. Iz rezultatov lahko zaključimo, da je relativna ionska kapaciteta je 55 % manjša v primeru GMA poliHIPE materiala, dinamična vezna kapaciteta pa je 65 % višja. Proučili smo tudi možnosti zvišanja specifične površine GMA poliHIPE materialov z naknadnim zamreženjem oz. hiperzamreženjem preko epoksi skupin. Primerjalno smo uporabili dve različni metodi, post-polimerizacijsko ter in-situ hiperzamreženje. V primeru post-polimerizacijskega hiperzamreženja smo uspešno sintetiziran GMA poliHIPE material suspendirali v primernem topilu in dodali različne aminske reagente. Ne glede na pogoje (temperatura, čas, topila, koncentracija reagenta, stopnja zamreženja GMA poliHIPE materiala) bistvenih zvišanj specifičnih površin nismo zaznali. Nasprotno pa je bilo v primeru in-situ reakcij. Aminske reagente smo umešali skupaj z monomerom GMA in zamreževalom etilenglikol dimetakrilat (EGDMA) že v fazi priprave HIP emulzij ter izvedli hiperzamreženje istočasno s polimerizacijo. V tem primeru smo zabeležili povišanje specifične površine med 100 in 400 %. Skladno s specifično površino se je povišal tudi volumen najmanjših mezopor (1.9 – 2.1 nm), ki smo ga določili s pomočjo Barrett-Joyner-Halend (B.J.H.) metode po dušikovi sorpciji. Hipoteza tvorbe mezopor med novo nastalimi povezavami polimernih verig se je tako potrdila.
Ključne besede: emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE), verižna radikalska polimerizacija, poliHIPE, sinteza na trdni fazi, organske reakcije, hiperzamreženje, poli(akrilna kislina), poli(2-hidroksietilmetakrilat), glicidil metakrilat, funkcionalizacija polimerov.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1937; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (5,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici