| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MANAGER IN NJEGOVA ČUSTVENA INTELIGENCA
Marija Palko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Čustvena inteligenca ni oblika nadarjenosti, ampak je kombinacija sposobnosti in spretnosti, ki naj bi jih imel vsak človek. Izraz socialna inteligenca se je pojavil leta 1930, leta 1985 pa sta Wayne Leon Payne in podiplomski študent uporabila izraz čustvena inteligenca. Kasneje leta 1990 je Goleman Daniel pisal članke o čustveni inteligenci in tako se je začel pojavljati in uporabljati izraz čustvena inteligenca. Čustvena inteligenca zajema upravljanje čustev, razumevanje čustev, uporabo in zaznavanje čustev. Gre za štiri veje čustvene inteligence in vsaka od njih opisuje spretnosti, ki tvorijo celotno čustveno inteligenco. Čustvena inteligenca je najpomembnejši dejavnik osebnostne prilagoditve v odnosih in na delovnem mestu. Uporabljamo jo tako na osebni (ko pomagamo sami sebi) kot na medosebni (ko pomagamo drugim) ravni. To tudi pomeni, da je čustvena inteligenca pomembna na vseh področjih v življenju, med drugim tudi vpliva na posameznikovo zdravje. Čustvena inteligenca pomeni, da razvijamo sposobnosti, ki nam omogočajo učinkovito in produktivno sporazumevanje z drugimi. Med te sposobnosti štejemo, da jasno povemo, kaj mislimo, čutimo in hočemo. Prav tako, da branimo svoje mnenje, ideje, prepričanja, želje in potrebe ter to spoštujemo tudi pri drugih. Managerji v organizaciji vsakemu zaposlenemu določijo njegovo zadolžitev in odgovornost. Pri tem pa običajno manager vpliva na svoje zaposlene z dejavniki kot so: pohvala, nagrada in graja, tekmovanje, sodelovanje in seveda plača. Torej se čustvena inteligenca kaže predvsem v lastnostih, ki se nanašajo na delovanje managerjev v organizaciji. Čustvena inteligenca na delovnem mestu je sposobnost obvladovanja čustev v organizaciji. V diplomskem seminarju smo torej opisali razliko med managerji in vodji, med čustvi in čustveno inteligenco. V raziskavi smo anketirali managerje na Koroškem, v katerem je bilo zajetih 177 anketirancev. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, itd. V empiričnem delu smo ugotovili, da imajo ženske predstavnice managerjev bolje razvite družbene spretnosti in empatijo kot moški predstavniki. Prav tako smo ugotovili, da mlajši managerji reagirajo bolj nepremišljeno kot pa starejši managerji. V korist managerjev, ki delujejo na višji ravni managementa bi izvedla srečanje, da bi jim predstavila, kaj je čustvena inteligenca in kako se jo da izpopolniti.
Ključne besede: manager, funkcije managementa, čustva, čustvena inteligenca, modeli čustvene inteligence.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2285; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
POMEN ČUSTVENE INTELIGENCE MANAGERJEV V PODJETJU INTEREUROPA D.D.
Tadeja Kelc, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih se vse pogosteje omenja pojem čustvena inteligenca, tako na delovnem mestu, kot v vsakodnevnih situacijah. Spoznali smo namreč, da inteligenčni kvocient (IQ) ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah. Ljudje kljub visokemu IQ doživljajo neuspeh na delovnem mestu, v družabnih stikih ter pri soočanju s težavami in krizami. Značilnosti čustvene inteligence so psihologi razvrstili v pet temeljnih področij: samonadzor, samozavedanje, motivacija, empatija in iznajdljivost v družabnih stikih. Vse te značilnosti se kažejo v dveh tipih odnosov, ki ju človek razvija skozi življenje: v odnosu do samega sebe in v odnosu do drugih. Temeljna sposobnost čustvene inteligence, iz katere izhajajo vse ostale, je zavest o sebi. Gre za sposobnost človeka, da nepristransko, čustveno neangažirano opazuje in presoja samega sebe, ob tem pa ozavesti svoj notranji svet in zunanje obnašanje. Bolj ko smo tega sposobni, bolj poznamo sami sebe. Razvita zavest o samem sebi nam daje verodostojnost, stabilnost in gotovost, da se sprejmemo takšne, kakršni smo, poleg tega pa vzpodbuja k spremembi, da opazimo lastne pomanjkljivosti. Ameriška psihologa John Mayer in Peter Salovey sta postavila teorijo čustvene inteligence in poudarila, da imajo na inteligentno iznajdljivost v raznih življenskih sitacijah večji vpliv čustva kot pa hladno in objektivno obdelovanje podatkov. Tako je inteligentno obnašanje v največji meri odvisno od tega, kako upravljamo s svojim čustvenim umom. Koncept čustvene inteligence daje veliko globlji in kompleksnejši pogled na inteligentno obnašanje človeka. To ni več hladno, racionalno reševanje problemov in iznajdljivost v novih situacijah, saj je inteligenten le tisti, ki dobro pozna samega sebe in vlada nad samim seboj. Ne prepušča se lastnim nagonom in prazni želji po užitkih. Ima notranjo moč, s pomočjo katere vztrajno stremi k zastavljenim ciljem, ne boji se naporov in težav se ne obremenjuje se z morebitnim neuspehom. Njegovi cilji niso in ne morejo biti egoistični in niso motivirani izključno z lastnim napredovanjem, saj čuti z drugimi ljudmi in zaznava njihove potrebe. V kolikor ima takšen človek tudi zaželene socialne veščine, je tudi sprejet in priljubljen, mu ta omogoča, da vpliva in spreminja svet okoli sebe. V diplomskem seminarju smo najprej predstavili pojem čustvene inteligence ter teorije in osnovne komponente o čustveni inteligentnosti. Predstavili smo razliko med čustvi in čustveno inteligenco ter predstavili čustveno inteligentno organizacijo. Predstavili smo managment, funkcije managementa in opredelili pojem manager. V nadaljevanju smo ugotavljali vlogo čustvene inteligentnosti pri managerjih. Zadali smo si nalogo, da s pomočjo raziskave ugotovimo, kakšen pomen pripisujejo managerji v podjetju Intereuropa d.d, PE Maribor posameznim čustvenim spretnostim in čustveni inteligentnosti. Rezultati analize so pokazali, da imajo managerji, ki so sodelovali pri raziskavi, visoke čustvene spretnosti in so v večini posameznih primerov uporabljali čustveno inteligenco.
Ključne besede: Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, managament, funkcije managementa, manager, čustvena inteligenca managerjev.
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1632; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
ČUSTVENA INTELIGENCA MANAGERJEV V PODJETJU METAL RAVNE D.O.O.
Mateja Sekavčnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Čustvena inteligenca v zadnjem desetletju podira tabuje o tem, da je za uspeh pomemben samo inteligenčni kvocient. Posamezniki kot je Daniel Goleman trdijo, da na delovnem mestu ni najpomembnejša umska inteligenca. Uporaba čustvene inteligence v podjetju in na splošno prihaja vedno bolj v ospredje, saj lahko z inteligenčno uporabo čustev dosežemo marsikateri uspeh ter zadovoljstvo samih sebe in ljudi okrog nas. Za uspešno vodenje ljudi je potrebno veliko več kot le zgolj znanje, saj nenehne spremembe in tempo današnjega življenja poskrbijo za različne stresne situacije v katerih je potrebno biti sposoben nadzorovati svojo lastno čustveno stanje in v kriznih situacijah ostati miren. Za to pa je potrebna visoka stopnja čustvene inteligence. Uspeh managerjev v prihodnosti bo vedno bolj odvisen od tega kako se bodo managerji zavedali svojih in tujih čustev, obvladovali širok spekter družabnih veščin in uspešno nadzorovali svoje čustveno stanje. Poleg vsega tega pa bodo morali biti visoko motivirani ter sposobni motivirati tudi zaposlene. V diplomskem seminarju smo opredelili ključne koncepte ki so: management, čustvena inteligenca ter čustvena inteligenca na delovnem mestu. V nadaljevanju smo ugotavljali čustveno inteligenco managerjev v podjetju Metal Ravne d.o.o. S pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedli anketo. Ugotovili smo, da managerji v podjetju Metal Ravne d.o.o prepoznavajo pojem čustvene inteligence in so čustveno inteligentni.  
Ključne besede: Ključne besede: management, funkcije managementa, čustvena inteligenca, čustva, Metal Ravne, d. o. o.
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1494; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

4.
USPEŠNE ŽENSKE V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU
Ksenija Šekoranja, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Uspešne ženske v slovenskem gospodarstvu sem se dotaknila mnogih tem v okviru managementa. V prvem poglavju sem tako razdelala predvsem sam management, ter funkcije managementa, kot so vodenje, planiranje, organiziranje, kontroling. Glede na temo me seveda zanima položaj žensk v managementu, ter prednosti, slabosti, razlike v vodenju. Prav tako se bom kot bodoča magistra ekonomskih in poslovnih ved posvetila karieri, ter napredovanju žensk v managementu, kar je zame že sedaj, ko sem vstopila na trg delovne sile zelo zanimiva tema. Pri napredovanju se bom dotaknila tem, ki so dandanes še kako aktualne pri zaposlovanju žensk v vseh ravneh managementa. Podrobno bomo opredelili seksizem, mobing, spolno nadlegovanje, ter manjšo plačo. Kot žensko v 21. stoletju me zanima tudi, zakaj je odstotek žensk na visokem položaju v gospodarstu in politiki tako majhen. Je ovira družina? Kot zanimivost sem predstavila tudi najbolj uspešne poslovne ženske v slovenskem prostoru, ter na katerem področju delujejo.
Ključne besede: - Management-definicija - Funkcije managementa - Management in izobraževanje - Razvoj vodstvenih kadrov - Moško in žensko vodenje - Uspešne ženske v slovenskem gospodarstvu
Objavljeno: 26.10.2012; Ogledov: 1842; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
VODENJE KOT FUNKCIJA MANAGEMENTA V ORGANIZACIJI JOHNSON CONTROLS
Barbara Zlatoper, 2012, diplomsko delo

Opis: Vodenje zajema usmerjanje sodelavcev k uresničevanju postavljenih ciljev. Obravnava se kot sestavni del procesa managementa in pomeni odgovornost do organizacije kot sistema. V diplomskem seminarju smo predstavili teoretična izhodišča s področja managementa in vodenja. Preučevali in opisovali smo stile ter modele in motivacije, pomembne za učinkovito vodenje zaposlenih. Pomembnost vodenja in motiviranja zaposlenih smo preučevali pri managerjih v organizaciji Johnson Controls Slovenj Gradec. Pri raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, iz katerega smo dobljene odgovore analizirali in jih prikazali s pomočjo grafov in tabel.
Ključne besede: management, procesne funkcije managementa, vodenje, modeli vodenja, motivacija, Johnson Controls.
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1666; Prenosov: 195
URL Povezava na celotno besedilo

6.
MANAGEMENTSKI VIDIKI MARKETINGA
Ana Marija Šket, 2015, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo pisali o managementskih vidikih marketinga. Za povezavo marketinga in managementa smo uporabili managementske funkcije planiranja, vodenja in organiziranja. V prvem poglavju smo opredeliti problem diplomskega seminarja, cilje ter teze, predpostavke in omejitve ter predvidene metode raziskovanja. V drugem poglavju smo definirali management, njegove naloge in funkcije. Bistvo za management je, da iz med seboj sorazmerno povezanih dejavnosti oblikuje sistem, ki ima opredeljene cilje. Tretje poglavje vsebuje opredelitev marketinga. Za lažje razumevanje smo ga opredelili na osnovi različnih izhodišč. Tukaj smo tudi definirali okolje marketinga in kaj organizacija v njem uresničuje. Pomembno podpoglavje tukaj je interni marketing, tu smo ugotovili da je le-ta eno najboljših kompleksnih orodij vrhovnega managementa (uprave, poslovodstva) organizacije za razvijanje njene kulture. V nadaljevanju razmišljanja o internemu marketingu smo izhajali predvsem iz zornega kota vrhovnega managementa organizacije v vlogi izvajalca internega marketinga. Spoznali smo cilje internega marketinga in njegove izdelke ter kateri so njegovi udeleženci. Četrto poglavje se nanaša na planiranje marketinga. Podrobno smo opisali strateško planiranje marketinga po logičnih sledečih si korakih. V tem poglavju smo tudi raziskali osem različnih planov, ki zahtevajo marketinški vložek. Organiziranje in marketing je peto poglavje v diplomskem seminarju. Tukaj smo povezali aktivnosti marketinga z ostalimi poslovnimi funkcijami. V našem zadnjem poglavju smo opisali marketinško kontrolo, kjer smo ugotovili da obstajajo štiri vrste le-te. Pomembno podpoglavje tukaj je marketinška revizija, pri kateri smo ugotovili, da je management soočen z vsemi vrstami revizije, kadar je družba v delni ali popolni lasti države, sicer pa se največkrat srečuje z notranjo, zunanjo in davčno revizijo, oziroma z zunanjo in davčno.
Ključne besede: Management, funkcije managementa, vodenje, planiranje, organiziranje, marketing, interni marketing, marketinški plan, kontrola, marketinška revizija.
Objavljeno: 09.11.2015; Ogledov: 470; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (987,04 KB)

7.
INTERNO KOMUNICIRANJE MANAGEMENTA
Ana Klajderič, 2015, magistrsko delo

Opis: Interno komuniciranje postaja za podjetja vedno pomembnejše, saj so se razmere na trgu korenito spremenile. Okolje, v katerem podjetja delujejo, je polno nenehnih sprememb, ki niso več predvidljive, temveč so kaotične in od podjetij zahtevajo njihov maksimum delovanja. Podjetja, ki želijo uspešno dohajati ta hitri tempo, morajo biti zato ažurna in sposobna se hitro prilagajati novostim in spremembam v okolju. Slednje pa lahko dosegajo samo tako, da imajo ves čas pravočasno na voljo vse potrebne pomembne informacije in da imajo motiviran in lojalen kader zaposlenih. Oboje je v tesni povezavi z interno komunikacijo, ki mora za uspešno delovanje podjetja biti uspešna/učinkovita. Podjetja se namreč vedno bolj zavedajo, da je uspešno/učinkovito interno komuniciranje lahko tudi pomembna konkurenčna prednost. Pomanjkanje interne komunikacije v podjetju pa lahko negativno vpliva na delovanje podjetja in v skrajnem primeru celo ogrozi njegov obstoj. V magistrski nalogi je bil naš osnovni namen proučiti interno komuniciranje v podjetjih in na podlagi tega oblikovati predloge za njegovo izboljšanje. Nalogo smo razdelili na teoretični del, kjer smo opisali osnove pojme, in empirični del, kjer smo vso zapisano teorijo poskušali podkrepiti s konkretnim primerom proučevanega podjetja. V raziskavi smo se osredotočili na proučevano podjetje, kjer smo med zaposlenimi izvedli anketo, z vodilno v proučevanem podjetju pa poglobljeni intervju. Na tak način smo pridobili mnenja z dveh različnih vidikov, ki sta za našo raziskavo in primerjavo zelo pomembna. Temeljna ugotovitev naloge je, da so zaposleni v proučevanem podjetju mnenja, da pomanjkanje interne komunikacije negativno vpliva na management podjetja. Prav tako smo ugotovili, da so zaposleni mnenja, da pomanjkanje interne komunikacije vpliva na realizacijo podjetja. Ugotovili smo tudi, da se več kot polovica zaposlenih v proučevanem podjetju zaveda pomena interne komunikacije, prav tako pa je več kot polovica zaposlenih mnenja, da interno komuniciranje v podjetju vpliva na doseganje poslovnih rezultatov. Zanimiva ugotovitev, ki smo jo lahko razbrali iz zbranih podatkov, pa je, da imajo zaposleni in vodilna v podjetju povsem različno mnenje o tem, koliko pozornosti druga stran namenja internemu komuniciranju v podjetju. Na podlagi teh ugotovitev smo v nadaljevanju predstavili tudi svoje predloge oziroma možne potencialne rešitve za odpravo zapisanih problemov, kjer smo rešitvi ločili na glede na človeški vidik in glede na tehnološki vidik. Na koncu smo predstavili še odprte probleme in predloge za nadaljnjo raziskavo proučevanega področja. Pri tem imamo v mislih predvsem nove raziskave in posledično dodatno nadgradnjo našega dosedanjega empiričnega dela raziskovanja, kjer bi s ponovno anketo po uvedbi računalniškega programa preverili, ali se je stanje spremenilo na pozitivno/negativno ali je ostalo nespremenjeno.
Ključne besede: management, funkcije managementa, komuniciranje, vrste komuniciranja, orodja internega komuniciranja, interno komuniciranje.
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 495; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Oblikovanje procesov v organizaciji - primer Sloclubbing
Simon Sternad, 2017, diplomsko delo

Opis: Za dobro in uspešno uvedbo nove ideje na trg so potrebna osvojena osnovna in dodelana znanja na področju managmenta, organizacije in procesov. Dobro moramo poznati celoten potek priprav in procese v managmentu, s katerimi se srečujemo ter jih potrebujemo za uvedbo nove ideje na trg. Med delom oz. uvedbo se lahko spopadamo s problematiko, ki nastopi pri njenem uresničevanju, če nimamo zadostnega znanja ali predstave, kako se lotiti celotnega projekta. V diplomskem delu je v središču obravnave že razvit projekt Sloclubbing. To je aplikacija, kjer so zapisani vsi dogodki na področju zabave po Sloveniji. Namenjena je seznanitvi širše množice o poteku, kraju, času in ceni dogodkov, prireditev ter zabav v nočnih klubih in na festivalih. Lastnost, ki loči Sloclubbing od konkurence, je vpogled v dogajanje v živo prek spleta. Temeljni namen diplomskega dela je opredelitev potrebne organizacijske ter procesne podpore (določitev procesov, potrebnih za realizacijo), ki se navezuje na uvedbo nove ideje – Sloclubbinga. Do ključnih spoznanj smo prišli tudi s pomočjo intervjuja z bodočimi zaposlenimi, naročniki ter uporabniki te aplikacije. Na podlagi teorije, lastnega dela ter izvedbe intervjuja smo opredelili potrebno organizacijsko podporo skozi prizmo managementskih funkcij ter določili ključne in podporne procese, ki so potrebni za realizacijo ideje. Sklenemo lahko, da če je organizacijska podpora opredeljena in so procesi vnaprej dobro pripravljeni, natančni in preučeni, to pripomore k hitrejši, boljši, uspešnejši in lažji uvedbi nove ideje na trg.
Ključne besede: organizacijska podpora, procesna podpora, realizacija nove ideje, management, procesi, funkcije managementa
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 205; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (656,48 KB)

9.
ANALIZA NAČRTOVANJA ČLOVEŠKIH VIROV V PODJETJU AKERS VALJI RAVNE D.O.O.
Marjeta Sekavčnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Trenutno na trgu oziroma po svetu obstaja veliko različnih podjetij, ki si med seboj konkurirajo in tekmujejo kdo ima več kupcev, kdo ima večji dobiček, kdo ima bolj usposobljen kader ipd. Podjetja so se začela zavedati, da stari načini poslovanja ne bodo večno delovali in da zaposleni v podjetju niso le roboti, ki opravljajo svoje delo za dobiček podjetja, temveč, da so ljudje z različnimi sposobnostmi, ki jih je potrebno razvijati in negovati, saj lahko tako več prinesejo podjetju. Podjetja dajejo večji poudarek na razvoj managementa človeških virov v podjetju. Zavedajo se, da so človeški viri eden izmed najpomembnejših virov v podjetju in da lahko podjetju prinašajo dodatno vrednost ter konkurenčno prednost. V podjetjih vse bolj načrtujejo človeške vire in predvidevajo potrebe po delavcih, da se na te lažje pripravijo. Načrtovanje človeških virov se v podjetju začne že z izbiro ustreznega kadra, saj na ta način zagotovijo dobre in ustrezno usposobljene zaposlene. Pri tem pa se delo managementa človeških virov ne konča, saj je zaposlene potrebno nenehno izobraževati in usposabljati, jih ustrezno motivirati in nagrajevati, da bodo še naprej z veseljem ter dobro opravljali svoje delo. Namen magistrskega dela je bil preučiti oz. analizirati kako poteka načrtovanje človeških virov v podjetju Akers valji Ravne d.o.o. Z raziskavo pa ugotoviti koliko pozornosti podjetje nameni načrtovanju človeških virov, na kakšen način načrtovanje poteka ipd. Magistrsko nalogo sestavljata teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo opredelili management človeških virov, opisali strateški managment človeških virov in strategije človeških virov. Preučili in predstavili smo funkcije managementa človeških virov in pristope k razvoju človeških virov. Ugotovili smo kakšen pomen imajo človeški viri v sodobnih organizacijah in natančno opisali in preučili potek načrtovanja človeških virov v podjetju. V empiričnem delu je opisano in predstavljeno podjetje Akers vaji Ravne d.o.o., njihova dejavnost ter prikazana organizacijska struktura podjetja. Napisane so ugotovite na kakšen način se podjetje poslužuje načrtovanja človeških virov v podjetju, ki so bile pridobljene s pomočjo opravljenega intervjuja v podjetju.
Ključne besede: Management človeških virov, načrtovanje človeških virov v podjetju, funkcije managementa človeških virov.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 480; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (927,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici