Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bolniki z depresijo lahko izkazujejo resne kognitivne motnje, ki lahko trajajo dlje časa kljub zdravljenju z zdravili in psihoterapevtski obravnavi. Oslabljeno kognitivno funkcioniranje ni omejeno zgolj na akutno fazo depresije, ampak vztraja tudi v obdobjih remisije ter se poslabšuje s ponavljajočimi se epizodami. Kognitivni primanjkljaji, povezani z depresijo, prav tako napovedujejo raven vsakodnevnega in psihosocialnega funkcioniranja in so pomemben dejavnik pri vzdrževanju začaranega kroga depresivne simptomatike. Kognitivna remediacija predstavlja obetavno metodo za obravnavo kognitivnih primanjkljajev pri depresiji in navadno vključuje trening kognitivnih funkcij in razvoj kognitivnih strategij ter je namenjena izboljšanju kognitivnega funkcioniranja ali kompenzaciji oslabljenih kognitivnih funkcij v vsakdanjem življenju. Cilj doktorske študije je bil oceniti učinkovitost kognitivne remediacije na vzorcu depresivnih udeležencev. Bolniki (N = 50) z depresijo so bili naključno razporejeni v aktivno ali kontrolno skupino. Aktivna intervencija (računalniško podprta kognitivna remediacija) je obsegala 15 sej s programsko opremo CogniPlus; prav tako so bili udeleženci eksperimentalne skupine vsak teden deležni verbalne seje, namenjene prenosu kognitivnih veščin v resnične situacije. Vsi udeleženci so pred in po kognitivni remediaciji opravili nevropsihološko testiranje. Glavna področja intervencije so bila pozornost, verbalni in vizualni spomin ter izvršilne funkcije; ocenjevali smo tudi učinek daljnega transferja in generalizacije na prilagoditvene sposobnosti. Poleg kratkoročnega učinka kognitivne remediacije nas je zanimal še dolgoročni učinek, ki smo ga preverjali v obdobju treh mesecev po zaključenem programu v obliki samoocene. Naši rezultati kažejo, da je kognitivna remediacija lahko učinkovita metoda za obravnavo kognitivnih motenj pri depresiji, in sicer je eksperimentalna skupina po intervenciji dosegala višje rezultate kot kontrolna skupina na področju verbalnega in vizualnega spomina, pozornosti, delovnega spomina, fluentnosti in izvršilnih funkcij. Opisanega napredka ne moremo pripisati izboljšanju razpoloženja, saj eksperimentalna skupina po intervenciji ni poročala o morebitnem zmanjšanju depresivne simptomatike. Eksperimentalna skupina je po intervenciji poročala o napredku na področju prilagoditvenih funkcij, ki je vztrajal tudi v obdobju trimesečnega spremljanja. Podobno je vztrajal učinek s področja vedenjske regulacije, a je med spremljanjem izginil pozitivni učinek metakognitivnih sposobnosti. Kognitivna remediacija predstavlja eno izmed možnosti izboljšanja kognitivnega in globalnega delovanja pri bolnikih z depresijo. Psihosocialna rehabilitacija depresivnih bolnikov bi morala vključevati tudi intervencije, ciljane na kognicijo, saj le-ta neposredno ali posredno krepi bolnika in ga motivira za boljše delovanje; izboljšanje kognitivnih funkcij pa vodi v splošno višjo zmogljivost bolnika.
Ključne besede: depresija, kognitivne funkcije, kognitivna remediacija, prilagoditvene sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,61 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava numerično modeliranje prenosa gibalne količine, energije in snovi med procesom depozicije ledu v kondenzatorju liofilizatorja. Osredotočili smo se na modeliranje robnega pogoja temperature na hladni steni kondenzatorja. Dosedanji numerični modeli so temeljili na konstantnem robnem pogoju temperaturnega profila na hladni steni kondenzatorja. V tem magistrskem delu pa smo izpeljali enačbe za izračun temperaturnega profila na hladni steni kondenzatorja in jih preizkusili na poenostavljenem modelu. Numerično smo simulirali stacionarne razmere s predpisanim robnim pogojem temperature na realnem modelu. Nato smo simulirali proces depozicije ledu v trajanju ene ure s pomočjo uporabniško definiranih funkcij pri dveh obratovalnih režimih. Ugotovili smo, da je učinkovitost kondenzatorja nekoliko nižja v primerjavi z dosedanjimi rezultati drugih raziskovalcev, dobljenih z upoštevanjem konstantnega robnega pogoja temperaturnega profila na hladni steni kondenzatorja. Razlika rezultatov med dvema različnima pristopoma pa ni izrazita. Naši rezultati so tudi skladni z ugotovitvami drugih avtorjev, ki so prav tako opazili, da je temperatura najvišja na mestu, kjer se začne hladilna tuljava, prav tako pa sta tam najintenzivnejša ponor vodne pare in depozicija ledu.
Ključne besede: prenosni pojavi, numerične simulacije, liofilizacija, kondenzator vodne pare, ANSYS Fluent, uporabniško definirane funkcije.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (7,82 MB)

Opis: Pričujoča zbirka rešenih nalog je učni pripomoček, v prvi vrsti namenjen študentom 1. letnika visokošolskih študijskih programov Računalništvo in informacijske tehnologije in Informatika in tehnologije komuniciranja na UM FERI, ki poslušajo predmet Matematika 1. Ker večina naravoslovnih in tehniških študijskih smeri drugih fakultet v prvem letniku pokriva enako snov, je tako namenjen tudi širši publiki. Prvi del zbirke pokriva teme iz osnov logičnega sklepanja, množice, kompleksnih števil in funkcij. V tem (drugem) delu zbirke so obravnavane limite, odvode, integrale, zaporedja in vrste. Zbirka kot celota študenta nagovori k pripravi dobrih zapiskov, kar je eden izmed temeljev dobre priprave na izpite.
Ključne besede: funkcije, limita, odvodi, integrali, zaporedja, vrste
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 69
Celotno besedilo (3,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Napredek računalniške in telekomunikacijske tehnologije ter s tem povezano povečanje obsega in dostopa do različnih znanj ter podatkov so poleg globalizacije glavni razlogi za prehod v novo informacijsko dobo. Vse večji pomen dobiva nabava v podjetju. Odgovorna je za to, da vse prispe ob pravem času v pravi količini na pravo mesto. Nabava je v podjetju zelo pomembna, saj je od nje lahko odvisna uspešnost podjetja. Če sprejmemo odločitve v zvezi z nabavo razumsko, lahko s tem v podjetju zmanjšamo stroške, kar prinaša večji dobiček. Nabava je skozi čas prešla iz papirne oblike, kjer se je vse delalo počasi in s pisanjem na papir, na elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje je oblika nabave, kjer skoraj vse poteka preko svetovnega spleta hitreje bolj učinkovito in z manj stroški. Nabava poteka elektronsko in lahko tudi avtomatsko, ter z možnostjo širitve na domače in tuje trge. V diplomskem delu smo imeli interes spoznati, kako poteka elektronska nabava v enem največjih in najuspešnejših podjetij pri nas, to je Cinkarna Celje, d. d. V diplomskem delu smo najprej opredelili nabavo in njene funkcije, kasneje opisali elektronsko nabava, njene oblike in na koncu predstavili še elektronsko prodajo v izbranem podjetju.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, nabava, funkcije nabave, računalniška tehnologija, informacijska doba
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,02 MB)

Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 920; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,55 MB)