| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
NAČRTOVANJE ELEKTRIČNEGA DELA STROJA ZA ENOSTRANSKO KALIBRIRANJE PLOŠČ IZ UMETNIH MAS ROTOPLAST 2700D
Matej Čep, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisano načrtovanje električnega dela stroja za enostransko kalibriranje plošč iz umetnih mas Rotoplast 2700D. Rotoplast je težak in robusten enostranski kalibrirni stroj s sistemom za kalibriranje plošč ali drugih elementov iz umetnih mas. Kalibriranje se izvaja z namenom pridobitve gladke in ravne površine, saj gredo plošče zatem v nadaljno obdelavo. V nalogi je opisano načrtovanje krmilnih shem z računalniškim orodjem WSCAD, ter izdelava avtomatizacije stroja. Krmilje je izvedeno s Siemensovim krmilnikom iz serije SIMATIC S7-300, ter frekvenčnimi pretvorniki Lenze. Opisano je programiranje stroja, za kar je uporabljeno računalniško orodje Siemens STEP 7. V nalogi so predstavljene električne in mehanske komponente ter njihovo vključevaje v sistem.
Ključne besede: načrtovanje, industrijska avtomatizacija, Siemens Simatic, frekvenčni pretvornik, Lenze
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 419; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

22.
ELEKTRIČNI POGONI ŽERJAVOV
Aljaž Jerman, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge bomo naredili analizo pogonov žerjavov ter poiskali predvsem tehnične podatke modernih pogonov in njihove značilnosti. V drugem delu bomo naredili simulacijo pogona žerjava v laboratoriju ter analizirali rezultate simulacije.
Ključne besede: Žerjavi, frekvenčni pretvornik, asinhronski motor.
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 1035; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

23.
AVTOMATIZACIJA STROJA ZA KRIVLJENJE PLOČEVINE
Primož Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je avtomatizirati stroj za krivljenje pločevine. Za krmiljenje stroja je bil izbran mikrokrmilnik proizvajalca Siemens. Krmilje dopolnjuje mikrokrmilnik proizvajalca Arduino, s pomočjo katerega je bil preko vnesenega gesla izdelan sistem za vklop vseh funkcij stroja. V nalogi so opisani gradniki, ki so bili uporabljeni v projektu, kakor tudi pomembnejše krmilne sheme, ki so bile izdelane v programskem okolju EPLAN. Predstavljena je tudi programska oprema LOGO!Soft Comfort in Arduino, s pomočjo katerih smo izdelali programa za uporabljena mikrokrmilnika.
Ključne besede: avtomatizacija, mikrokrmilnik, frekvenčni pretvornik, stroj za krivljenje pločevine
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

24.
Prvi zagon frekvenčno vodenega elektromotornega pogona
Dejan Pejčić, 2016, diplomsko delo

Opis: V tej nalogi je namen izdelati navodila za povezavo asinhronskega motorja s frekvenčnim pretvornikom. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu je opisan asinhronski motor, v drugem delu se pobližje spoznamo z frekvenčnim pretvornikom v tretjem pa predstavimo praktični preizkus z že izbrano opremo. Navodila so izdelana za bodoče študente strojništva, da bi lahko tudi sami poskusili izvesti prvi zagon, torej praktično povezati in zagnati asinhronski motor z uporabo frekvenčnega pretvornika.
Ključne besede: Asinhronski motor, frekvenčni pretvornik, EMERSON, Commander SKB3400055
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 377; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

25.
Analiza izgub trifaznega asihronskega motorja T112 M4
Gorazd Veber, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je analiziran trifazni asinhronski motor T112 M4. Predstavljena je zgodovina razvoja asinhronskega motorja, princip delovanja in način uporabe. Na motorju tip T112 M4 so opravljene meritve v različnih obratovalnih stanjih pri napajanju s frekvenčnim pretvornikom. Opravljen je analitičen izračun magnetnega kroga ter izračun karakteristik motorja s pomočjo računalniškega orodja emLook. Opravljena je primerjava rezultatov analitičnega izračuna, izračuna z pomočjo programa emLook ter rezultatov, dobljenih z meritvijo v Laboratoriju za električne stroje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Ključne besede: trifazni asinhronski motor, frekvenčni pretvornik, analiza izgub
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 520; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (8,92 MB)

26.
KRMILJENJE STROJA ZA NAVIJANJE PROFILNEGA TOPLOTNEGA MENJALNIKA
Darko Grivec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana izvedba krmiljenja stroja za navijanje profilnega toplotnega menjalnika okoli akumulacijskega hranilnika vode. Zaradi potrebe po hitrejšem delovnem procesu je bil stroj nadgrajen s krmiljem proizvajalca Siemens, model LOGO! 8, ki krmili frekvenčna pretvornika. Dodatno so bile nameščene komponente: prikazovalnik sporočil z upravljanjem, stikala za upravljanje, inkrementalna dajalnika, induktivno tipalo in fotoelektrični senzor. Napisan je bil algoritem za hrambo različnih modelov, opravljena so bila testiranja in meritve nameščenih komponent. Rezultat nadgradnje je: natančnejši in hitrejši proces ovijanja z zanemarljivim pogreškom, cenovna ugodnost, ustvarjeni temelj za prihodnje nadgradnje transportnega sistema na stroj.
Ključne besede: navijanje toplotnega menjalnika, model Siemens LOGO!, nadgradnja stroja, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

27.
AVTOMATIZACIJA STISKALNICE ZA HLADNO KALIBRACIJO POLIZDELKOV
Andraž Boček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisana avtomatizacija stiskalnice za hladno kalibracijo polizdelkov. Diplomsko nalogo smo izvedli in realizirali v podjetju UNIOR D.D. v Zrečah. Električni načrt smo narisali s programskim orodjem EPLAN, program za avtomatsko delovanje pa smo realizirali s programsko opremo TIA PORTAL V13. Vodenje stiskalnice je realizirano s krmilnikom SIEMENS CPU 1215C uporabniški vmesnik pa se izvaja na zaslonu na dotik TP-700 COMFORT.
Ključne besede: stiskalnica, frekvenčni pretvornik, PLK, inkrementalni dajalnik, merilna letev, asinhronski elektromotor
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (5,54 MB)

28.
IZBOLJŠANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI ELEKTRIČNIH POGONOV V PODJETJU TALUM
Aleš Bele, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so zajeti izračuni stroškov in prihrankov ob morebitni menjavi obstoječih elektromotorjev v podjetju Talum d.d. z energetsko varčnimi elektromotorji razreda IE3. Opisani so razredi energetske učinkovitosti, izkoristek različnih prenosov, rezultati popisa elektromotorjev ter predlog elektromotorjev za zamenjavo in prihranki pri zamenjavi. Predstavljeni so rezultati laboratorijskih meritev izkoristka med neposredno priključenim asinhronskim motorjem in asinhronskim motorjem s frekvenčnim pretvornikom. Meritve so bile izvedene v laboratoriju za električne stroje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Rezultati meritev neposredno priključenega elektromotorja so primerjani z izračuni programskega orodja emLook. S programom emLook smo analizirali vpliv različnih vrst statorskih navitij in različne poševnosti palic kratkostične kletke na višje harmonske komponente polja zračne reže.
Ključne besede: energetska učinkovitost, asinhronski motor, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 467; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

29.
Vplivi različnih načinov vodenja sistema za uporovno točkovno varjenje na njegove izgube
Jernej Černelič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 664; Prenosov: 1

30.
Avtomatizacija transportne linije tobaka
Vid Sovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja izdelavo transportne linije tobaka. Naloga transportne linije je kontrolirano doziranje tobaka na že obstoječo linijo. Na ta način bo povečana produktivnost obrata. Linija je bila zgrajena za tobačno tovarno Monus v Srbiji. Pri izdelavi sta sodelovali podjetji Eltras, d.o.o, ki je naredila strojni del linije, ter podjetje Jan&Florjan, ki je izdelalo električni in programski del linije. V diplomski nalogi je opisana zgradba in opis delovanja transportne linije, izbor in opis posameznih komponent krmilnega sistema, opis električne vezave, izdelava programa, ter opis montaže in testiranja transportne linije.
Ključne besede: transporter, transportna linija, glavni tekoči trak, nagibni mehanizem, frekvenčni pretvornik, fotocelica
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 615; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici