Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni vplivi na regulacijsko vrtilne hitrosti asinhronskega elektromotorja in frekvenčni pretvornik Omron MX2. Pojasnjena je uporaba, delovanje frekvenčnih pretvornikov in glavne značilnosti uporabljenega frekvenčnika 3G3MX2. Opisana je povezava frekvenčnika s sistemom in priključitev na računalnik. Na kratko je predstavljena programska oprema CX-Drive, ki služi za programiranje frekvenčnega pretvornika. Pojasnjena je teorija P, PI in PID regulatorjev in praktični izračun PID parametrov s pomočjo Ziegler/Nichols metode. Na koncu je opisan uporabljen sistem, ki obsega asinhroni elektromotor, inkrementalni dajalnik in frekvenčni pretvornik. Argumentirani so tudi vplivi na regulacijo vrtilne hitrosti elektromotorja.
Ključne besede: avtomatizacija, frekvenčni pretvornik, regulacija vrtilne hitrosti, PID regulator
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1424; Prenosov: 179
Celotno besedilo (4,46 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza spremembe parametrov asinhronskega stroja na indirektno vektorsko vodenje. Pri izvedbi vektorskega vodenja asinhronskega stroja je ključnega pomena poznavanje položaja in velikosti rotorskega magnetnega sklepa, kar se v praksi najpogosteje določa z indirektno metodo. Pri določanju ustrezne orientacije na podlagi indirektne metode je potrebna točna informacija o vrednosti rotorske časovne konstante. Ta časovna konstanta je odvisna od rotorskih parametrov, katerih zaradi nedostopnosti do rotorskega navitja (kratkostična kletka) ni mogoče neposredno meriti. Med obratovanjem se parametri stroja spreminjajo, največkrat zaradi segrevanja. Ta sprememba vpliva na izračun položaja in velikosti vektorja rotorskega magnetnega sklepa. Zaradi napačne orientacije pri vodenju posledično prihaja do povišanih izgub ter nezmožnosti zagotavljanja enakega električnega navora kot v normalnem stanju. V okviru diplomskega dela sta izvedeni obe analizi predstavljenega problema, torej simulacijska in eksperimentalna. Problem poudarja predvsem vpliv spremembe rotorske upornosti. Na podlagi predstavljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da sprememba rotorske upornosti vpliva na učinkovitost vodenja uporabljenega asinhronskega stroja, vendar je ta vpliv v obravnavanem primeru relativno majhen in je za potrebe manj zahtevnih pogonov pogosto zanemarljiv.
Ključne besede: indirektno vektorsko vodenje, orientacija polja, kaskadna regulacija, asinhronski stroj, sprememba parametrov, določitev parametrov, frekvenčni pretvornik, SIEMENS, SINAMICS G120
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1536; Prenosov: 314
Celotno besedilo (7,35 MB)

Opis: V magistrskem delu je opisan in izdelan projekt nadgradnje procesa separacije gramoza. Samostojno so izvedene in prikazane posamezne faze projekta od načrtovanja ožičenja do izdelave SCADA-aplikacije. Obrat na gramoznici obratuje že 15 let in sčasoma se je pojavila potreba po nadgradnji. Obrat separacije po opravljeni nadgradnji zagotavlja varnejše in udobnejše delo, sicer pa nam je s samo nadgradnjo omogočil tako pridobivanje novega znanja o vodenju projekta kot tudi strokovnega znanja o nadzoru in krmiljenju elektromotornih pogonov.
Ključne besede: daljinski nadzor, vodenje, frekvenčni pretvornik, projekt avtomatizacije, separacija gramoza
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1607; Prenosov: 163
Celotno besedilo (6,99 MB)

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen srednje-frekvenčni sistem za uporovno točkovno varjenje (UTV) s katerim se v industriji varijo pločevine. Tak sistem je sestavljen iz frekvenčnega pretvornika, transformatorja, diodnega usmernika in varilnih klešč ter varjenih pločevin. S frekvenčnim pretvornikom lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napetosti, s katero nato napajamo transformator. Posledično pa lahko uporabimo različne metode generiranja pulzov napajalne napetosti. V industriji se v ta namen najpogosteje uporablja pulzno-širinska modulacija, ki ji moramo definirati modulacijsko frekvenco, ki je pogosto konstantna. Ker lahko generiramo poljubne dolžine pulzov napajalne napetosti, pa lahko te prožimo tudi glede na potrebe procesa UTV. V disertaciji je tako predstavljen algoritem histereznega vodenja sistema za UTV, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti, ki jo sistem potrebuje, da lahko zagotovi želen bremenski tok. Pri tem pa se lahko frekvenca napajalne napetosti med obratovanjem tudi spremeni, kar ni značilno za pulzno-širinsko modulacijo. Zaradi spreminjanja frekvence napajalne napetosti v disertaciji obravnavamo število pulzov napajalne napetosti v enako dolgih varilnih ciklih. Spreminjanje frekvence pa vpliva na tako imenovane dinamične izgube sistema za UTV, ki so odvisne od frekvence napajalne napetosti. Med te izgube uvrščamo stikalne izgube frekvenčnega pretvornika, izgube povezane s kožnim pojavom v navitjih transformatorja in histerezne izgube železnega jedra transformatorja za UTV. Z zmanjšanjem frekvence se te običajno zmanjšajo, kar smo potrdili tudi v primeru sistema za UTV. Pri uporabi algoritma histereznega vodenja, ki transformator napaja z minimalno frekvenco napajalne napetosti pa naraste valovitost bremenskega toka. Ta je lahko še posebej velika pri varjenju pločevin z nizko vrednostjo nadomestne varilne upornosti. Za tak primer smo pripravili tudi algoritem vodenja, ki zmanjša valovitost bremenskega toka na polovico tako, da maksimalno dolžino pulza napajalne napetosti prepolovi. Pri tem algoritem vodenja samodejno določi dolžino pulza napajalne napetosti na podlagi prvega pulza napajalne napetosti, ki vrednost gostote magnetnega pretoka spremeni od ene točke nasičenja do druge. Oba razvita algoritma pa lahko uporabljamo tudi pri DC-DC pretvornikih, ki vsebujejo transformator. V disertaciji pa smo analizirali tudi vplive bremenskega toka, nadomestne upornosti bremena in napetosti enosmernega vodila na obremenitev sistema. Od obremenitve je namreč odvisno koliko bo lahko algoritem vodenja znižal frekvenco oziroma zmanjšal število pulzov napajalne napetosti. Na podlagi te analize lahko izberemo tak nabor varilnih parametrov, pri katerih bo izkoristek sistema za UTV največji. Vrednosti varilnih parametrov lahko namreč tudi nekoliko spremenimo, pri tem pa se kvaliteta nastalega spoja ne spremeni.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, regulacija, histerezna regulacija, nasičenje, algoritem vodenja, minimalna frekvenca, izgube, izkoristek, valovitost bremenskega toka, frekvenčni pretvornik
Objavljeno v DKUM: 05.07.2017; Ogledov: 1901; Prenosov: 86
Celotno besedilo (9,12 MB)

Opis: V diplomski nalogi je opisana avtomatizacija stiskalnice za hladno kalibracijo polizdelkov. Diplomsko nalogo smo izvedli in realizirali v podjetju UNIOR D.D. v Zrečah. Električni načrt smo narisali s programskim orodjem EPLAN, program za avtomatsko delovanje pa smo realizirali s programsko opremo TIA PORTAL V13. Vodenje stiskalnice je realizirano s krmilnikom SIEMENS CPU 1215C uporabniški vmesnik pa se izvaja na zaslonu na dotik TP-700 COMFORT.
Ključne besede: stiskalnica, frekvenčni pretvornik, PLK, inkrementalni dajalnik, merilna letev, asinhronski elektromotor
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1414; Prenosov: 191
Celotno besedilo (5,54 MB)