| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Steganografski algoritem za skrivanje podatkov v digitalnem videu
Jan Henčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo moderno steganografsko metodo za shranjevanje skrivnih podatkov v video vsebine ter omogočimo skrivanje poljubnih sporočil v izbrane odseke video posnetka. Posnetek najprej pretvorimo v frekvenčno domeno s pomočjo diskretne kosinusne transformacije, kamor se nato shranijo podatki s pomočjo metode F5. Skrivni podatki so pred shranjevanjem dodatno zaščiteni s kriptiranjem. Stisnjeni posnetki se nato v pretočni obliki preko mreže pošljejo prejemniku. Prejemnik izvede inverzni postopek in izloči skrivna sporočila. Pri steganografiji je bistveno, da ostane obstoj komunikacije prikrit. Zaradi tega je v delu izvedena tudi primerjava podobnosti izvornih posnetkov s tistimi, ki imajo v sebi skrite podatke. V rezultatih pokažemo, da večja količina skritih podatkov bolj vpliva na kvaliteto, kar je bolj opazno pri animacijah in posnetkih nižje ločljivosti. Najbolj primerni za shranjevanje podatkov so naravni posnetki višjih ločljivosti.
Ključne besede: skrivanje podatkov, steganografija, frekvenčna domena, video vsebina
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 462; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

2.
Dimenzioniranje nosilca za EGR sistem
Nebojša Ilić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava dva različna pristopa k numerični analizi utrujanja komponente na dizelskem motorju. Analiziral se je nosilec EGR sistema, ki je privijačen na blok motorja. Vibracije pri obratovanju motorja povzročajo utrujanje materiala nosilca. Cilj magistrskega dela je s pomočjo MKE analize izračunati življenjsko dobo EGR nosilca. Na začetku so predstavljene osnove sestave dizelskega motorja in položaj obravnavanih komponent. Razloženo je tudi teoretično ozadje dimenzioniranja dinamično obremenjenih komponent. Prvi pristop zajema izračun življenjske dobe nosilca s pomočjo napetostne metode in statične numerične analize. Dobljeni rezultati prve analize prikazujejo porazdelitev napetosti po numeričnem modelu. Napetosti so bile precej pod pričakovanim velikostnim razredom, kar kaže na neprimernost prvega pristopa. Takšen način analize ne upošteva dinamičnih karakteristik nosilca, zato je v nadaljevanju predstavljen še drugi pristop, ki se imenuje analiza vibracijskega utrujanja. Ta analiza je bila opravljena s pomočjo namenskega programskega paketa za analize utrujanja fe-safe. Program omogoča posebno PSD analizo, ki upošteva lastne frekvence in harmonične lastnosti modela. Pri PSD analizi utrujanja se morajo obremenitve pretvoriti iz časovne domene v frekvenčno domeno. Predhodno je bilo potrebno opraviti analizo lastnih frekvenc ter analizo harmoničnega vzbujanja. Opravljene so bile še meritve vibracij na traktorskem dizelskem motorju. Iz rezultatov meritev smo naredili PSD diagram. Vse potrebne podatke smo uvozili v fe-safe, s pomočjo katerega smo izračunali življenjsko dobo nosilca. Rezultati PSD analize so po pričakovanju pokazali, da se v nosilcu ne pojavijo utrujenostne poškodbe, zato lahko sklepamo, da nosilec doseže neskončno življenjsko dobo. Nato je bila narejena še PSD analiza s FRF algoritmom, pri kateri se je izračunal varnostni faktor. Rezultate te analize si je mogoče grafično ogledati na numeričnem modelu.
Ključne besede: življenjska doba, vibracije, numerična analiza, frekvenčna domena, PSD
Objavljeno: 09.07.2015; Ogledov: 1211; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

3.
DVOSTOPENJSKO ADAPTIVNO IZBOLJŠANJE SLIKE PRSTNEGA ODTISA NIZKE KVALITETE NA OSNOVI UPOŠTEVANJA KONTEKSTNE INFORMACIJE
Marko Kočevar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Izboljšanje slike prstnega odtisa je ključni korak v sistemu samodejnega prepoznavanja prstnih odtisov (angl. Automatican Fingerprint System - AFIS). Zaradi slabe kvalitete prstnega odtisa lahko algoritem izločanja značilk nepravilno izloči značilke, ki nato vplivajo na nepravilno ujemanje prstnih odtisov in posledično na neučinkovito prepoznavo oseb na podlagi prstnih odtisov. Tehnike izboljšanja slike prstnega odtisa temeljijo na izboljšanju v prostorski ter frekvenčni domeni ali pa kombinaciji obeh. V doktorski disertaciji je definiran postopek dvostopenjskega adaptivnega izboljšanja slike prstnega odtisa nizke kvalitete s kontekstnimi filtri, uporabljenimi na prvi stopnji (v prostorski domeni) in dodatno na drugi stopnji (v frekvenčni domeni). Kontekstne filtre uvrščamo med usmerjene filtre, ki so krmiljeni na osnovi kontekstnih informacij (frekvenca in orientacija lokalnega grebena) v sliki prstnega odtisa. Ti filtri lahko spreminjajo strukturo grebena in dolin, kar pomeni, da lahko povežejo prekinjene grebene oz. ločijo povezane grebene. Vendar pa je potrebno pred izboljšanjem slike prstnega odtisa s kontekstnimi filtri najprej izboljšati kontrast in čitljivost slike z neusmerjenimi filtri. V ta namen smo definirali blokovno lokalno normalizacijo, ki jo optimiziramo adaptivno glede na spremembo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe kontekstnega izboljšanja na prvi stopnji smo predstavili dve tehniki izboljšanja; usmerjeno linearna anizotropično difuzijo in usmerjeno kompenzacijo lokalnega grebena, ki smo jo prav tako optimizirali z adaptivnim spreminjanjem velikosti maske glede na stopnjo intenzitete sivine v originalni sliki prstnega odtisa. Za potrebe krmiljenja usmerjenega difuzijskega filtra smo orientacijo grebena na osnovi gradienta dodatno izboljšali in definirali usmerjeno polje. Na drugi stopnji sliko prstnega odtisa dodatno izboljšamo s kratkočasovno Fourierjevo transformacijo. Dvostopenjski adaptivni algoritem učinkovito izboljša sliko prstnega odtisa v primerjavi z najsodobnejšimi algoritmi. Eksperimentalni rezultati, izvedeni na javno dostopni bazi prstnih odtisov FVC, so potrdili uspešnost definiranega postopka
Ključne besede: Izboljšanje slike prstnega odtisa, dvostopenjski postopek, frekvenčna domena, prostorska domena, obdelava slike, prepoznavanje prstnega odtisa
Objavljeno: 13.02.2015; Ogledov: 1458; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

4.
KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA STROJA
Klemen Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kako so bila določena področja, kjer so prisotne lastne frekvence pri delovanju pralnega stroja. Določitev področij je potekala z merjenjem in analizo signalov vibracij pri različnem številu vrtljajev bobna pralnega stroja. Ta področja so zelo neugodna pri delovanju pralnega stroja, zato je pomembno, da vemo, pri katerih vrtljajih so prisotna in se jim poskusimo v čim krajšem času izogniti. Za izvedbo meritve je bilo potrebno izdelati virtualni inštrument v programskem okolju LabVIEW, s pomočjo katerega je mogoče zajemati podatke o meritvah. Rezultati meritev in analize signalov so predstavljene v časovni in frekvenčni domeni.
Ključne besede: pralni stroj, vibracije, virtualni inštrument, časovna domena, frekvenčna domena, analiza vibracij
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2421; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici