Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške, makedonske in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja. Živalski frazemi s preslikavo zunanje podobe živali ter njenih ustaljenih, resničnih, domnevnih in pogosto antropomorfno pripisanih lastnosti na človeka označujejo ljudi in razkrivajo njihov značaj, poleg tega pa še nazorno prikazujejo človekovo vrednotenje živali v določeni skupnosti ter kakšen položaj ji ta pripisuje. Živali so največkrat instrumentalizirane za izražanje negativnih človeških značajev in medčloveških odnosov, kot so npr. lažnivost, lenoba, radovednost, neumnost, jeza, sovraštvo, ljubosumje, pijanost, redkeje pozitivnih, npr. delavnost, moč, zvestoba, ljubezen in razumevanje. V obravnavanih primerjalnih živalskih frazemih se nazorno razodeva hierarhičen človekov odnos do živali. Ohranja se središčnost človeške eksistence, živali pa so marginalizirane in v podrejenem položaju. Taka reprezentacija pa je nujno antropocentrična.
Ključne besede: slovenščina, hrvaščina, makedonščina, ruščina, frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (646,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrska naloga z naslovom Frazemi s poimenovanji za živali v hotinjskem govoru obravnava živalske frazeme v hotinjskem govoru, ki spada med vzhodnopohorske govore štajerske narečne skupine. V središče postavlja primerjalne frazeme, v katerih nastopajo poimenovanja za živali, zlasti domače in prostoživeče, ter razkriva, kakšno vlogo imajo te živali kot pomenski nosilci v narečnem govoru. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo terenskega raziskovanja in nato primerjano s knjižnimi frazemi iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter Slovarja slovenskih frazemov. Ugotovljeno je bilo, da se manjši del narečnih frazemov delno ali v celoti pomensko prekriva s knjižno različico, medtem ko več primerjalnih frazemov kaže izrazito lokalno specifiko in niso zabeleženi v knjižnih slovarjih. Prav ti frazemi pričajo o živosti in ustvarjalnosti narečnega jezika, ki ohranja prvine tradicionalnega mišljenja in vrednotenja sveta. Poseben poudarek je namenjen prenesenim pomenom, ki jih imajo živali v frazemih – pri tem izstopajo predvsem negativne osebnostne in socialno nezaželene lastnosti, kot so lenoba, lažnivost, trma, pijanost … Pozitivni pomeni, kot sta pridnost ali zvestoba, so redkejši, a vseeno prisotni. V delu so pod drobnogled vzete tudi manjšalnice, ki pogosto izražajo nežnost ali čustveno navezanost in se pojavljajo tako ob domačih kot tudi ob prostoživečih živalih. Namen naloge je prispevati k raziskovanju slovenske narečne frazeologije, ki je še vedno slabo dokumentirana. S tem magistrskim delom smo želeli dopolniti jezikovno sliko slovenskega prostora in opozoriti na pomen ohranjanja jezikovne ter kulturne raznolikosti, kot jo odraža tudi hotinjski govor.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorski govor, narečna frazeologija, primerjalni frazemi z zoonimno sestavino
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1011,04 KB)

Opis: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, v primerjavo pa so vključeni tudi frazemi iz primorskega notranjskega zagorskega govora, štajerskega južnopohorskega oplotniškega govora ter desetih prekmurskih govorov, pokrivajočih vsa tri prekmurska podnarečja. Prikazati želimo, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v normiranih knjižnih jezikih in naravnih narečnih govorih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.
Ključne besede: slovenščina, hrvaščina, ruščina, narečna frazeologija, frazemi, primerjalne analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 9
Povezava na datoteko

Opis: Diplomska naloga z naslovom Razumevanje frazemov iz vsakdanjega življenja pri starejših predšolskih otrocih vsebuje teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu naloge smo predstavili govorni razvoj in frazeologijo. Podrobneje smo predstavili tudi frazeme, njihovo rabo in razumevanje. Prav tako smo se dotaknili tudi delitve frazemov. Naš namen empiričnega dela naloge je bil ugotoviti, kako starejši predšolski otroci, stari od 5 do 6 let, razumejo frazeme iz vsakdanjega življenja. Podatke za analizo smo pridobili preko začetnega in končnega preverjanja. Izbrali smo si štiri različne odlomke, ki vsebujejo frazeme. Preko le-teh smo preverjali, kako starejši predšolski otroci razumejo frazeme in ali obstaja razlika v številu frazemov ter načinu razumevanja le-teh. V praktičnem delu pa smo predstavili štirinajst različnih dejavnosti, ki smo jih izvajali med začetnim in končnim preverjanjem z eno izmed skupin.
Ključne besede: Govorni razvoj, razumevanje, frazemi, frazeologija.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine. V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov). Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 65
Celotno besedilo (817,30 KB)