1. Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko deloJanja Šmid, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Ključne besede: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 639; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
2. Primerjava razumevanja frazemov pri nevrotipičnih učencih in učencih z govorno-jezikovno motnjo : magistrsko deloNina Novak, Laura Zrinski, 2022, magistrsko delo Opis: Frazemi se pogosto uporabljajo v vsakdanjem življenju in v poljudnoznanstvenih besedilih. Frazemi so tudi del učnega programa v osnovnih šolah. S pomočjo razumevanja frazemov se lažje soočamo z branjem besedil in učinkoviteje komuniciramo v skupnosti.
Otrok z govorno-jezikovno motnjo je čedalje več. Njihov primanjkljaj vpliva na več aspektov jezika. V magistrski nalogi smo raziskali, ali in če, kako vpliva na razumevanje frazemov.
V magistrski nalogi smo raziskovali razumevanje frazemov. Primerjali smo razumevanje frazemov med otroci z GJM in NT učenci, poleg tega pa smo se osredotočili tudi na razlike v starosti. Raziskovali smo razlike med 1., 3. in 5. razredom pri učencih z GJM in pri NT učencih.
Ključne besede: frazemi, učenci z govorno-jezikovno motnjo, nevrotipični učenci
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 378; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,00 MB) |
3. Razumevanje nogometnih frazemov v 4. in 9. razredu osnovne šoleNik Kolar, 2020, magistrsko delo Opis: Frazeologija je samostojna jezikoslovna veda, ki proučuje jezikovne enote z lastnostmi frazemov. Metafore so vsakodnevno prisotne v našem govoru in so del sporazumevanja, zato predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Frazeme srečujemo v vsakdanjem življenju, so sestavni del pogovora in jih uporabljamo v vsakdanji komunikaciji. Učenci se z njimi pogosto srečujejo v šoli, doma in v umetnostnih besedilih.
Namen raziskave je ugotoviti, kako nogometne frazeme razumejo učenci v 4. in 9. razreda osnovne šole glede na starost, spol in vrsto frazema. Zanimalo nas je, ali sta starost in spol pomembna pri razumevanju določenih frazemov. Analiza rezultatov je pokazala, da je spol pomemben pri razumevanju nogometnih frazemov, saj so se pri razumevanju le teh bolje odrezali fantje. Pri razumevanju nogometnih frazemov je zelo pomembna tudi starost, starejši učenci bolje razumejo pomen frazemov. Raziskava je tudi pokazala, da so mlajšim učencem največ težav delali frazemi, rabljeni v prenesenem pomenu, saj so jih velikokrat razumeli dobesedno.
Ključne besede: frazemi, frazeologija, metafora, mladostniki, nogomet
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1292; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoruMartina Zakocs, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru sta predstavljena narečna podoba govora vasi Gornji Senik in abecedni slovar narečnih frazemov, ki je nastal na podlagi gradiva, pridobljenega s terensko raziskavo.
V začetku so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti slovenskega Porabja in Gornjega Senika. V nadaljevanju sledi natančnejši glasoslovni oris govora vasi Gornji Senik, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje h goričkemu podnarečju prekmurskega narečja.
Osrednji del magistrskega dela predstavlja slovar, ki vsebuje frazeme s sestavinami za domače živali. Slovar obsega 103 geselske članke, ki so razvrščeni po abecednem redu.
Porabski narečni frazemi so pomensko analizirani in po pojavnosti primerjani s frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Ugotavljamo, da je v obeh knjižnih slovarjih in v narečju 22 pomensko in sestavinsko enakih frazemov, zapisali pa smo tudi 44 lokalno specifičnih frazemov, tj. frazemov, ki so v primerjavi s frazemi, zabeleženimi v knjižnih slovarjih, manjkajoči. V narečnih frazemih je med posameznimi živalskimi vrstami najpogosteje zastopana goveja živina, med posameznimi živalmi pa se kot sestavina frazema najpogosteje pojavlja pes, temu pa pogostnosti pojavljanja sledi maček.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, prekmursko narečje, frazeologija, živalski frazemi
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorihAna Sobočan, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1450; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,38 MB) |
6. Poznavanje frazeologije v 1. in 2. letniku gimnazije na primeru frazema poljubiti MatildoMartina Slankovič, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje frazeologije. Kot samostojna jezikoslovna disciplina izraža mentalne entitete in bogati besedišče našega jezika. Vezana je na tiste leksikalne enote, ki glede na svoje sestavine izkazujejo samostojni frazeološki pomen.
V teoretičnem delu so poleg frazeologije kot jezikoslovne discipline predstavljene ključne značilnosti, zgradba, funkcije in pomeni frazeološke enote. Ker raziskovanje frazeologije pomeni odkrivanje motivov, nagibov in pogojev oziroma so frazemi nosilci kulturne konotacije, teoretični del razkriva izvor izbranega frazema poljubiti matildo. Posebno pozornost posveča zapisovanju (iz)lastnoimenskih sestavin frazeoloških besednih zvez, ki so prisotne tudi v frazemih umiranja, npr. poljubiti matildo, in frazeološki zmožnosti učečega se, ki se od konca osnovne do konca srednje šole zelo razvije, čeprav frazeološka komepetenca ni zgolj rezultat dela v šoli, ampak tudi izkušenj s svetom.
Empirični del zajema pregled pojavnosti frazeologije v potrjenih učbenikih in delovnih zvezkih za jezik v 1. in 2. letniku gimnazije ter analizo raziskave, izvedene maja 2019 na izbrani gimnaziji, ki je preverjala prepoznavanje in razumevanje frazema poljubiti matildo pri dijakih 1. in 2. letnika ter njihov zapis (iz)lastnoimenske sestavine z veliko ali malo začetnico. V prilogi so pripeta navodila dijakom.
Ključne besede: (iz)lastnoimenske sestavine frazeoloških besednih zvez, frazeologija v srednji šoli, frazemi s pomenom umreti, poljubiti matildo, frazeološka kompetenca
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1158; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Razumevanje frazemov v risankah pri različno starih predšolskih otrocihJana Jurša, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Razumevanje frazemov v risankah pri različno starih predšolskih otrocih smo preverjali, kako izbrane frazeme iz različnih risank razumejo različno stari predšolski otroci.
V teoretičnem delu so predstavljeni frazeologija in frazeološki modeli. Osredotočili smo se tudi na lastnosti frazemov in njihovo delitev. Podrobneje smo raziskali tudi razumevanje, rabo in učenje frazemov, predvsem, kako predšolski otroci različno razumejo frazeme, pri kateri starosti jih že začenjajo razumevati in na kakšen način rabijo frazeme. Pri risankah smo se podrobneje osredotočili na prednosti in slabosti risank, pri čemer smo predvidevali, da je več slabosti kot prednosti. Poglobili smo se tudi v to, kakšen vpliv imajo risanke na govorni razvoj predšolskih otrok.
V empiričnem delu smo najprej pregledali različne risanke in frazeme, ki se v njih pojavljajo. Preko treh različnih risank, v katerih smo našli frazeme, smo preverjali, kako predšolski otroci razumejo frazeme in ali obstaja razlika v razumevanju frazemov med predšolskimi otroki različnih starostnih skupin. Poleg razumevanja frazemov nas je zanimalo še, ali (ne)razumevanje frazemov vpliva na razumevanje izbranih risank v celoti.
Ključne besede: razvoj govora, risanke, frazeologija, frazemi, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1150; Prenosov: 191
Celotno besedilo (506,34 KB) |
8. Prevajanje frazemov v književnosti na primeru romana Luč sredi morja avtorice M. L. StedmanNastja Veingerl, 2018, magistrsko delo Opis: Frazemi so stalne besedne zveze, katerih pomena ne moremo razumeti dobesedno, saj je ta prenesen. Prevajanje frazemov velja za zahtevno in prevajalcu lahko povzroča več težav. Prva ovira se lahko pojavi že pri samem prepoznavanju frazemov, saj ti niso vedno očitni. Pri prevajanju lahko težave povzroča: pomanjkanje ustreznega frazema v ciljnem jeziku; frazemi, ki vsebujejo kulturnospecifične elemente; frazemi, ki vsebujejo besedne igre; oblikovna podobnost drugemu frazemu, ki pa ima drugačen pomen; ter družbene norme, ki določajo, v katerih primerih je sprejemljivo uporabljati frazeme. Prevajalec mora zato dobro poznati izhodiščno in ciljno kulturo, pri samem delu pa se lahko opira na strategije prevajanja frazemov. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v romanu The Light Between Oceans (2012) avtorice M. L. Stedman. Slovenski prevod z naslovom Luč sredi morja (2013) je delo prevajalke Suzane Pečnik. V teoretičnem delu smo predstavili književno prevajanje, razvoj frazeologije na Slovenskem, opredelili frazeologijo, razlike med slovensko in angleško frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. V empiričnem delu smo prevode analizirali na podlagi strategij prevajanja frazemov po Moni Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen naloge je bil ugotoviti, ali so frazemi bili ustrezno prevedeni, katere strategije so bile uporabljene in katera strategija je bila uporabljena najpogosteje.
Ključne besede: frazemi, prevajanje, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, frazeologija, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 848; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobjeNina Horvat, 2018, magistrsko delo Opis: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno.
V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev.
Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2018; Ogledov: 1526; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,68 MB) |
10. Zmožnost razumevanja slovenskih in angleških frazemov pri učencih 5., 7. in 9. razreda osnovne šoleBarbara Šimenc, 2018, magistrsko delo Opis: Frazemi so tako v slovenščini kot v angleščini pogosto prisotni v našem vsakdanjem življenju. So izrazi, ki bogatijo naš jezik in jih najdemo tako v umetnostnih besedilih kot tudi v vsakdanji komunikaciji. Vendar pa je razumevanje frazemov v primerjavi z ostalimi besedami in besednimi zvezami velikokrat težje, saj so večinoma rabljeni v prenesenem pomenu. V slovenskih in angleških risankah, filmih in knjigah lahko zasledimo veliko frazemov. Tudi v šoli se srečamo z njimi, in sicer v učbenikih, delovnih zvezkih in tudi nacionalnih preverjanjih znanja.
Najpomembnejše je, da učenci frazeme razumejo, zato smo v sklopu magistrske naloge raziskali, s koliko frazemi v slovenskem in angleškem jeziku se učenci srečajo v šoli in kakšne so zmožnosti razumevanja teh frazemov pri učencih petega, sedmega in devetega razreda osnovne šole. V nalogi smo se osredotočili na frazeme s prenesenim pomenom. Zanimale so nas razlike, ki nastajajo v razumevanju frazemov glede na starost učencev, glede na vrsto in glede na jezik, v katerem je frazem. Analiza testov je pokazala, da je starost za razumevanje frazemov zelo pomembna. Mlajši učenci so imeli več težav pri razumevanju slovenskih in angleških frazemov kot starejši učenci. Kar nekaj težav se je pojavilo tudi pri starejših učencih glede angleških frazemov, saj niso vedeli njihovega pomena, kar hkrati potrjuje naša predvidevanja, da angleške frazeme razumejo slabše kot slovenske.
Po pogovoru z učitelji razrednega pouka in angleščine smo ugotovili, da menijo, da se učenci premalo srečujejo s slovenskimi in angleškimi frazemi. Več bi morali delati na razumevanju tako slovenskih kot angleških frazemov, saj poznavanje frazemov širi učenčev besednjak.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, slovenski frazemi, angleški frazemi, razumevanje frazemov, preneseni pomen
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 1339; Prenosov: 202
Celotno besedilo (617,67 KB) |
