| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko delo
Maša Kirbiš, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine. V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov). Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Razumevanje frazemov iz vsakdanjega življenja pri starejših predšolskih otrocih : diplomsko delo
Tinkara Toplak, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Razumevanje frazemov iz vsakdanjega življenja pri starejših predšolskih otrocih vsebuje teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu naloge smo predstavili govorni razvoj in frazeologijo. Podrobneje smo predstavili tudi frazeme, njihovo rabo in razumevanje. Prav tako smo se dotaknili tudi delitve frazemov. Naš namen empiričnega dela naloge je bil ugotoviti, kako starejši predšolski otroci, stari od 5 do 6 let, razumejo frazeme iz vsakdanjega življenja. Podatke za analizo smo pridobili preko začetnega in končnega preverjanja. Izbrali smo si štiri različne odlomke, ki vsebujejo frazeme. Preko le-teh smo preverjali, kako starejši predšolski otroci razumejo frazeme in ali obstaja razlika v številu frazemov ter načinu razumevanja le-teh. V praktičnem delu pa smo predstavili štirinajst različnih dejavnosti, ki smo jih izvajali med začetnim in končnim preverjanjem z eno izmed skupin.
Ključne besede: Govorni razvoj, razumevanje, frazemi, frazeologija.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
Človekova čustva in občutenja, vedenjski vzorci in stanja v prekmurskih primerjalnih živalskih frazemih
Mihaela Koletnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek prikazuje človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, kot se zrcalijo v prekmurskih primerjalnih frazemih, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Frazemi iz prekmurske gradivske zbirke, katerih struktura in pomen so preverjeni z ugotovitvami Ž. Fink Arsovski in E. Kržišnik, so predstavljeni primerjalno s knjižnimi frazemi po pomenskih skupinah, kakor so se (iz)oblikovale na osnovi zbranega narečnega gradiva, preverjenega tudi s slovarskimi viri.
Ključne besede: frazeologija, primerjalni frazemi, živalski frazemi, zoonimi, prekmursko narečje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (594,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Bogastvo in revščina v slovenski frazeologiji
Gjoko Nikolovski, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Ključne besede: revščina, bogastvo, slovenščina, frazemi, analize
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih : magistrsko delo
Tjaša Miholič, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine. V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov). Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (817,30 KB)

6.
Kulturnospecifični elementi v hrvaškem prevodu slovenskega romana Dušana Čatra Ata je spet pijan : magistrsko delo
Hana Černe, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko prevoda kulturnospecifičnih elementov, ki jih vsebuje roman Dušana Čatra Ata je spet pijan (2002). Med 187 kulturnospecifičnimi elementi je 169 frazemov in pregovorov ter 18 drugih kulturnospecifičnih izrazov. Roman v izvirniku smo primerjali s hrvaškim prevodom, da bi ugotovili, kakšni so prevedki kulturnospecifičnih elementov in katere strategije prevajanja je uporabila prevajalka Jagna Pogačnik. Največ frazemov, pregovorov in drugih kulturnospecifičnih izrazov je prevedenih na neposredni način s strategijo dobesednega prevoda, njihov pomen je prenešen tudi na posredni način s strategijo ekvivalence s parafraziranjem ali pa frazeme nadomeščajo frazemi z drugačnimi sestavinami. Primerjava hrvaškega prevoda z izvirnikom je pokazala, da skoraj ni sprememb oziroma da so te manjše (izpuščena sta samo ena besedna igra in en frazem, nekateri kulturnospecifični izrazi so v prevodu izpostavljeni s poševnim tiskom in pojasnjeni v opombah). Vzrok za to vidimo v sorodnosti slovenskega in hrvaškega jezika ter v kulturni povezanosti govorcev/bralcev.
Ključne besede: Književno prevajanje, slovenski in hrvaški jezik, kulturnospecifični elementi, strategije prevajanja, frazemi.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko delo
Janja Šmid, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Ključne besede: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 1162; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

8.
Primerjava razumevanja frazemov pri nevrotipičnih učencih in učencih z govorno-jezikovno motnjo : magistrsko delo
Nina Novak, Laura Zrinski, 2022, magistrsko delo

Opis: Frazemi se pogosto uporabljajo v vsakdanjem življenju in v poljudnoznanstvenih besedilih. Frazemi so tudi del učnega programa v osnovnih šolah. S pomočjo razumevanja frazemov se lažje soočamo z branjem besedil in učinkoviteje komuniciramo v skupnosti. Otrok z govorno-jezikovno motnjo je čedalje več. Njihov primanjkljaj vpliva na več aspektov jezika. V magistrski nalogi smo raziskali, ali in če, kako vpliva na razumevanje frazemov. V magistrski nalogi smo raziskovali razumevanje frazemov. Primerjali smo razumevanje frazemov med otroci z GJM in NT učenci, poleg tega pa smo se osredotočili tudi na razlike v starosti. Raziskovali smo razlike med 1., 3. in 5. razredom pri učencih z GJM in pri NT učencih.
Ključne besede: frazemi, učenci z govorno-jezikovno motnjo, nevrotipični učenci
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

9.
Razumevanje nogometnih frazemov v 4. in 9. razredu osnovne šole
Nik Kolar, 2020, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je samostojna jezikoslovna veda, ki proučuje jezikovne enote z lastnostmi frazemov. Metafore so vsakodnevno prisotne v našem govoru in so del sporazumevanja, zato predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Frazeme srečujemo v vsakdanjem življenju, so sestavni del pogovora in jih uporabljamo v vsakdanji komunikaciji. Učenci se z njimi pogosto srečujejo v šoli, doma in v umetnostnih besedilih. Namen raziskave je ugotoviti, kako nogometne frazeme razumejo učenci v 4. in 9. razreda osnovne šole glede na starost, spol in vrsto frazema. Zanimalo nas je, ali sta starost in spol pomembna pri razumevanju določenih frazemov. Analiza rezultatov je pokazala, da je spol pomemben pri razumevanju nogometnih frazemov, saj so se pri razumevanju le teh bolje odrezali fantje. Pri razumevanju nogometnih frazemov je zelo pomembna tudi starost, starejši učenci bolje razumejo pomen frazemov. Raziskava je tudi pokazala, da so mlajšim učencem največ težav delali frazemi, rabljeni v prenesenem pomenu, saj so jih velikokrat razumeli dobesedno.
Ključne besede: frazemi, frazeologija, metafora, mladostniki, nogomet
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1867; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru
Martina Zakocs, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru sta predstavljena narečna podoba govora vasi Gornji Senik in abecedni slovar narečnih frazemov, ki je nastal na podlagi gradiva, pridobljenega s terensko raziskavo. V začetku so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti slovenskega Porabja in Gornjega Senika. V nadaljevanju sledi natančnejši glasoslovni oris govora vasi Gornji Senik, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje h goričkemu podnarečju prekmurskega narečja. Osrednji del magistrskega dela predstavlja slovar, ki vsebuje frazeme s sestavinami za domače živali. Slovar obsega 103 geselske članke, ki so razvrščeni po abecednem redu. Porabski narečni frazemi so pomensko analizirani in po pojavnosti primerjani s frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Ugotavljamo, da je v obeh knjižnih slovarjih in v narečju 22 pomensko in sestavinsko enakih frazemov, zapisali pa smo tudi 44 lokalno specifičnih frazemov, tj. frazemov, ki so v primerjavi s frazemi, zabeleženimi v knjižnih slovarjih, manjkajoči. V narečnih frazemih je med posameznimi živalskimi vrstami najpogosteje zastopana goveja živina, med posameznimi živalmi pa se kot sestavina frazema najpogosteje pojavlja pes, temu pa pogostnosti pojavljanja sledi maček.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, prekmursko narečje, frazeologija, živalski frazemi
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 5.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici