| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razumevanje izbranih pregovorov pri 5 in 6 let starih otrocih : diplomsko delo
Sanja Pezdevšek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Razumevanje izbranih pregovorov pri 5 in 6 let starih otrocih, smo v začetnih poglavjih, ki zajemajo teoretični del naloge podrobneje predstavili frazeologijo in paremiologijo. Predstavili smo pregovore, njihove značilnosti, kako so jih obravnavali skozi različna časovna obdobja. Prav tako smo se dotaknili razvoja otroškega govora, mišljenja in otroškega dojemanja pregovorov. Naš namen empiričnega dela naloge je bil ugotoviti, ali otroci, starosti 5 in 6 let, razumejo pregovore dobesedno ali v prenesenem pomenu in ali znajo povezati pomen pregovora z ustrezno sliko. Podatke smo za vsakega otroka zbirali enkrat, za kar smo potrebovali 4 dni. Podatke smo zbirali s kvalitativno tehniko. V empiričnem delu naloge smo si zastavili 3 raziskovalna vprašanja in 2 hipotezi, ki smo ju v sklepu potrdili oziroma ovrgli. Raziskava je pokazala, da otroci pregovore razumejo in razlagajo dobesedno in da znajo povezati pregovor z ustrezno sliko, ki uprizarja pomen pregovora.
Ključne besede: Paremiologija, pregovor, frazem, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko delo
Katja Jamnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen. Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«. Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve. Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Ključne besede: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Razumevanje frazemov v izbrani Grimmovi pravljici pri učencih 1. in 5. razreda : magistrsko delo
Saša Tisel Fidler, 2022, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je veda o stalnih besednih zvezah, katere osnovni pojem je frazem s frazeološkim pomenom. Frazeologija v ožjem smislu pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomena ni mogoče razbrati iz njenih sestavin (npr. knjižni molj); v širšem smislu pa pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomen celote je enak vsoti pomenov sestavin (npr. spalna srajca). Frazeme pogosto srečamo v sodobni mladinski književnosti. Mlajši otroci imajo težave pri razumevanju le-teh, kar se v starostnih obdobjih govornega razvoja izboljšuje, vendar moramo učenje frazemov spodbujati. Pravljice so za otroka okolje, kjer spoznavajo življenje in knjižni jezik ter širijo besedni zaklad. V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako učenci prvega in petega razreda razumejo frazeme v izbrani Grimmovi pravljici. Zanimalo nas je, ali na razumevanje vplivajo starost, spol in frazemi glede na njihovo delitev. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev 1. in 5. razreda. Z metodo polstrukturiranega intervjuja in analize smo ugotovili, da starost pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj so jih starejši učenci razumeli več. Glede na spol so bili uspešnejši dečki, na splošno pa so učenci bolje razumeli frazeme s prenesenim pomenom kot pa tiste, katerih pomena ne moremo ugotoviti iz besed, ki ga tvorijo.
Ključne besede: frazeologija, frazem, govorni razvoj, pravljice, brata Grimm
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Razumevanje frazemov v izbranih besedilih slovenske popularne glasbe v 5. in 9. razredu
Aljaž Gorgiev, 2020, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je veda, čigar osnovno sredstvo preučevanja je enota – frazem. Frazemi so stalne besedne zveze, njihov pomen pa ni razumljiv iz sestavnih besed frazema. V pesmih se največkrat pojavljajo ob metaforah, ki so glavna stilno-retorična figura literarnih besedil. Metafora pomeni uporabo besed ali besednih zvez v nasprotju z njenim dejanskim in najbolj logičnim pomenom. Po sodobni teoriji metafore pa se le ta pojmuje kot miselni proces, kako oseba konceptualizira eno pojmovno področje v drugega. Otroci se v svojem govornem razvoju pričnejo zavedati prenesenega pomena nekje v šestem letu starosti. Z leti v svojo komunikacijo vpletajo vedno več simbolike in simbolne igre. Na otrokov govorni razvoj vpliva več dejavnikov in ta poteka v številnih fazah. Namen raziskave je ugotoviti, ali spol in starost učencev vplivata na razumevanje frazemov, ki se pojavljajo v besedilih slovenske popularne glasbe. V raziskavo je bilo vključenih štirideset učencev iz 5. in 9. razreda. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Analiza rezultatov je pokazala, da spol pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj deklice v večini bolje razumejo frazeme kot dečki. Tudi starost učenca se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki vpliva na razumevanje frazema, saj so starejši učenci frazem razumeli bolje kot mlajši.
Ključne besede: frazeologija, frazem, metafora, govorni razvoj, popularna glasba
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 983; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
Analiza izbranih knjižnih del avtorice Lile Prap
Katja Berkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavili avtorico Lilijano Praprotnik Zupančič, ki je znana pod umetniškim imenom Lila Prap, opisati osnovne pojme, ki so temeljni slog avtoričinega ustvarjanja in analizirati tri izbrana knjižna dela. Lila Prap je sodobna slovenska mladinska pisateljica, ki piše in ustvarja dela, namenjana odraslim in otrokom. Ustvarja za vsa področja književnosti, največ del ima na področju proze, nekaj pa tudi na področju poezije in dramatike. Njena dela temeljijo na besedni igri. V zapisih lahko opazimo, da namerno krši glasoslovne, oblikoslovno in skladenjske jezikovne prvine. Avtorica ima poseben slog, ki temelji na nonsensu, paradoksih, vsebinskih obratih, presenečanjih in nenavadnih idejah. Bralce, tako mlajše kot starejše, nagovarja s humorjem, posredno humanistično obarvano vsebino in nenavadnimi risbami. Besedno igro, nonsens in vse značilne elemente avtoričinega ustvarjanja lahko opazimo v izbranih zbirkah Jezične zgodbe, Resnične pravljice in pripovedke ter v zbirki Zgodbe in nezgodbe. Zbirke sestavljajo številne zgodbe, ki sodijo v kratko prozo, zasledimo pa lahko tudi nekaj poezije. Zgodbe popestrijo ilustracije. Zbirki Jezične zgodbe in Zgodbe in nezgodbe je ilustriral Bori Zupančič, zbirko Resnične pravljice in pripovedke pa je ilustrirala Lila Prap kar sama.
Ključne besede: Lila Prap, besedna igra, nonsens, frazem.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 1439; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1016,47 KB)

6.
Frazemi v pravljicah in risankah ter njihovo razumevanje pri pet- in šestletnikih
Melisa Klemenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverjali razumevanje frazemov pri pet- in šestletnikih.
Ključne besede: Frazem, predšolski otrok, Grimmove pravljice, Andersenove pravljice, učenje frazemov, risanka.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1340; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
Slovenski frazemi in njihove angleške ustreznice v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra
Ana Babič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo Slovarja slovenskih frazemov Janeza Kebra (2011) želeli raziskati angleške prevode slovenskih frazemov, ki jih avtor navaja v omenjenem slovarju. Pri analizi smo si pomagali s sedmimi kategorijami, ki jih je uvedla Mona Baker (2011), od teh so bile za nas pomembne le štiri (ostale so bile izločene zaradi pomanjkanja konteksta). Izmed vseh 450 primerov, ki imajo v slovarju pripisano angleško ustreznico, smo po abecednem vrstnem redu izbrali 80 primerov, pri katerih smo lahko našli kakšne zanimive podatke o njihovem izvoru, njihovih sopomenkah ipd. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo – prvo za razlago slovenskega frazema, drugo pa za njegovo primerjavo s pripisanim angleškim primerom. Glede na njihove angleške prevode smo jih najprej razvrstili v štiri kategorije, ki so naslednje: (1) prevod frazema s podobnim pomenom in obliko, (2) prevod frazema s podobnim pomenom in drugačno obliko, (3) prevod frazema s parafrazo in (4) prevod z izpustom celotnega frazema. Pri vsakem primeru smo pojasnili, zakaj smo ga uvrstili v določeno kategorijo, nato pa oba primera podrobno analizirali (razlaga pomena, izvora, iskanje sopomenk v obeh jezikih ipd.)
Ključne besede: Frazeologija, frazem, frazeološka enota, prevajanje frazemov, Slovar slovenskih frazemov.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 2241; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
Poznavanje in raba frazemov iz grško - rimske mitologije
Eva Zore, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in raba frazemov iz grško-rimske mitologije v teoretičnem delu obravnava frazeologijo kot vedo, opredeljuje frazeološko enoto ter pomen in rabo frazemov. Posveča se pravopisnemu vprašanju frazemov in predstavi prisotnost frazeoloških enot v splošnih in specializiranih slovarjih. V drugem poglavju teoretičnega dela je osvetljen pojem mita ter grška in rimska mitologija. V empiričnem delu je v ospredju zbirka frazeoloških enot, temelječih na grško-rimskem mitološkem ozadju. Gradivo, ki je bilo zbrano na podlagi Slovarja slovenskih frazemov (2015) Janeza Kebra, priročnika Kdo je kdo v antiki (2004) Vladete Jankovića, Slovarja grške in rimske mitologije (1995) Joëla Schmidta in Kratke zgodovine mita (2005) Karen Armstrong, podaja pomen zbranih frazeoloških enot v slovenskem jeziku, razlaga njihovo mitološko ozadje, prikazuje rabo, pojavitve v korpusu Gigafida in slovarjih ter navaja angleško ustreznico. Ugotovljeno je, da so obravnavani frazemi v korpusu Gigafida prisotni predvsem v publicističnih besedilih in da je njihova pravopisna podoba pogosto neenotna (npr. Pirova zmaga, pirova zmaga). Poznavanje in raba izbranih frazeoloških enot sta bila preverjena med študentkami in študenti slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Anketa je pokazala, da je védenje študentov o obravnavani tematiki (npr. poznavanje pomena in mitološkega ozadja enot) skopo, uporaba tovrstnih enot pa redka.
Ključne besede: frazeologija, frazem, grška mitologija, rimska mitologija, pravopis
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 2366; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Nastanak frazema putem semantičkih figura
Irena Stevović, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Nastanek frazemov na podlagi semantičnih figur V prispevku so s semantičnega vidika predstavljeni frazemi črnogorskega jezika; raziskani so procesi njihovega nastanka, in sicer procesi semantične narave. Izpostavljena so vprašanja, vezana na frazeme, katerih osnovna oblika je nefrazemska sintagma, ki je s pomočjo semantičnih figur prenesena v frazemsko. Z analizo frazemov v ožjem smislu skušamo osvetliti semantične značilnosti frazemov oz. vloge semantičnih frazemov v procesu nastanka teh jezikovnih enot.
Ključne besede: frazeologija, frazem, frazeološka enota, semantična frazeologizacija, tropi, semantične figure v ožjem smislu
Objavljeno v DKUM: 28.02.2018; Ogledov: 1328; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (529,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
PREVAJANJE FRAZEMOV V SLOVENSKIH PODNAPISIH AMERIŠKE SERIJE GLEE
Katarina Pongračić, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje problematiko prevajanja frazemov pod vplivom omejitev podnaslovnega prevajanja, in sicer na podlagi analize podnapisov ameriške nadaljevanke Glee. Frazeme bi lahko poenostavljeno opredelili kot stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, ki predstavljajo obsežen del besednega zaklada vsakega jezika in se jih pogosto poslužujemo, če želimo pritegniti pozornost poslušalca ali gledalca. Prevajanje frazemov že v splošnem velja za težavno, saj frazemi v različnih jezikih pogosto niso izraženi z enakimi leksikalnimi sredstvi, tudi če so, pa ni nujno, da nosijo enak pomen, kar lahko površnega prevajalca hitro zavede v neustrezen prevod. Če moramo za nameček poleg tega še upoštevati časovne in prostorske zakonitosti podnaslavljanja, ki predvidevajo obsežno krajšanje besedila, pa je uspešen prenos izhodiščnega frazema v ciljni jezik še toliko težje doseči. Najenostavnejša strategija za prevod frazema, ki obenem ne povzroča prevodnega premika, je uporaba ciljnega frazema, ki ima podoben pomen in obliko kot izhodiščni frazem. Takšne podobnosti vsaj v jezikovnem paru slovenščine in angleščine žal ne srečamo ravno pogosto, zato je prevajalec prisiljen uporabiti druge strategije: frazem s podobnim pomenom in drugačno obliko, parafrazo, izpust ali v skrajni sili tudi dobesedni prevod. Univerzalnega recepta za izbiro ustrezne strategije ni, temveč je ta odvisna od raznih dejavnikov, denimo od konteksta, v katerem se frazem pojavi, morebitnih razlik v konotaciji ali rabi izhodiščnega in ciljnega frazema, sloga prevajalca, pri podnaslavljanju pa seveda tudi od časovnih in prostorskih omejitev.
Ključne besede: Frazem, idiom, prevajanje, podnaslavljanje, prevajalska strategija, prevodni premik
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 2259; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 1.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici