SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Potencialni vpliv fragmentacije habitata na viabilnost osebkov na primeru votlega petelinčka Corydalis cava, (L.) Schweigger & Koerte; Fumariaceae
Andreja Kosi, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil s pomočjo vzorčenja in proučevanja nekaterih enostavnih morfološko-funkcionalnih parametrov (višina rastlin, masa semen, število semen na plod, število plodov na rastlino) na primerkih vrste C. cava na treh geografsko različnih območjih (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci) pokazati negativni vpliv fragmentacije habitatov in populacij na te morfometrične parametre. S tem smo nakazali na zmanjšano viabilnost primerkov kot posledico fragmentacije. V raziskavo smo vključili popise, ki smo jih naredili leta 2006. Takrat je bilo na območju UZ Maribor najdenih 60 poligonov z vrsto C. cava. Na 3 poligonih so bila najdena rastišča tako belih kot tudi vijoličnocvetnih predstavnikov, na preostalih 57 poligonih pa le vijoličnocvetni predstavniki vrste. Na podlagi opravljenih popisov območja UZ Maribor smo ugotovili 6,7 % izgubo habitata vrste C. cava v le štirih letih. Ugotovili smo, da je število cvetočih osebkov C. cava v habitatnih fragmentih znotraj UZ Maribor odvisno od površine fragmenta. Število plodov na rastlino in masa semen kot najenostavnejša reproduktivna znaka izražata manjše vrednosti v maloštevilnih populacijah. Ugotovili smo, da se belocvetni primerki pojavljajo le znotraj velikih površin in da jih na manjših fragmentiranih površinah ni zaslediti. S tem sklepamo na negativni vpliv genetskega zdrsa ter na dolgoročno zmanjšanje variabilnosti v populaciji. Višina rastlin je v upadu pri obeh barvah. V upadu je tako število plodov na rastlino kot tudi število semen na plod, kar izraziteje velja za vijoličnocvetne primerke vrste. Tehtanje semen je pokazalo porast mase semen, kar je edini znak, v katerem je zazanati povišanje vrednosti na fragmentirani lokaciji v Spodnjem Dupleku.
Ključne besede: fragmentacija habitata, inbriding, genetski drift, morfološko-funkcionalne poteze, rastlin, genetska variabilnost, Corydalis cava, metoda vzorčenja in morfometrije, Slovenija (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci)
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1274; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (2,44 MB)

2.
Fenotipska plastičnost znotraj populacij in med njimi na primeru avstrijskega gadnjaka ( Scorzonera austriaca , Cichoriaceae)
Mateja Koprivc Polutnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen našega raziskovalnega dela je bil raziskati in pojasniti fenotipsko plastičnost avstrijskega gadnjaka Scorzonera austriaca znotraj populacij na Nanosu in dveh disjunktnih manjših populacijah izven jedra razširjenosti, na Boču in v bližini avstrijskega Gradca. Fenotipsko plastičnost testnih rastlin smo raziskovali na podlagi meritev morfološko-funkcionalnih potez in ekofizioloških meritev, ki so obsegale meritve fotokemične učinkovitosti rastlin – fluorescenco klorofila in vsebnost klorofila v listih ter meritve reproduktivnih znakov. Preko teh parametrov smo spremljali, ali sta izolirani populaciji zaradi fragmentiranosti habitata podvrženi genetskemu zdrsu in inbreedingu ter ali se izoliranost populacije in manj ogodne okoljske razmere (višja nadmorska višina) odražajo na fenotipski plastičnosti. Merjeni parametri so pokazali, da variabilnost fenotipske plastičnosti osebkov vzorčne populacije na Nanosu upada premosorazmerno z višanjem nadmorske višine. Fenotipska plastičnost vegetativnih delov na višjih nadmorskih višinah je v centru uspevanja manjša zaradi okoljskega stresa (ostrejši, za rastlino manj ugodni abiotski dejavniki). Prav tako smo znake zmanjšane fenotipske plastičnosti zasledili pri populaciji na Boču, ki je najverjetneje posledica fragmentacije habitata oziroma populacije. Visoko fenotipsko plastičnosti pa smo v nasprotju s pričakovanji zasledili pri izolirani populaciji avstrijskega Gradca, kar govori, da so rastline kljub izolirani populaciji še vedno verjetno dovolj genetsko variabilne. Z meritvami fluorescence klorofila smo zasledili zmanjšane vrednosti splošne učinkovitosti rastlin ter nižje vrednosti zelenega barvila pri vzorčnih populacijah Nanosa na višji nadmorski višini in disjunkcijah pri populaciji na Boču. Rezultati so za rastline z Boča in z višjih nadmorskih višin na Nanosu pokazali značilno nižje število cvetočih osebkov in manjše število semen. Za njih je torej značilno, da izkazujejo nižji fitnes in s tem nižji reproduktivni uspeh.
Ključne besede: Scorzonera austriaca, fenotipska plastičnost, fragmentacija habitata, okoljski stres, genetski stres, morfološko-funkcionalne poteze, fotosintetska učinkovitost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 297; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (3,70 MB)

3.
Avtomobili in njihov vpliv na okolje, trendi ter smernice razvoja
Aljaž Šulc, 2016, diplomsko delo

Opis: V skupnem diplomskem delu sem združil znanost biologije in tehnike z obravnavanjem razvoja avtomobilizma in njegovega vpliva na okolje. Pri vplivih transporta na okolje sem se osredotočil predvsem na onesnaževanje ozračja in ekološke posledice, kot so, akumulacija težkih kovin, onesnaževanje s prašnimi delci, soljo, hrupom in svetlobo, uničevanje habitatov in fragmentacija krajine, vnos in razširjanje škodljivih vrst, povozi živali, nastanek novega habitata in soljenje kot priložnost za slanoljubne rastline. Opredelil sem tudi sodobne smernice razvoja avtomobilizma in trend zmanjševanja okoljskega odtisa. V zaključnem delu sem spoznanja prenesel še v šolsko prakso v sklopu tehniškega dne za 8. razrede osnovne šole.
Ključne besede: avtomobili, onesnaževanje, ekološke posledice, težke kovine, izpušni plini, prašni delci, sol, hrup, svetloba, fragmentacija habitata, povozi, električni pogon, hibridni pogon.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 333; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici