SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POVEČANJE IZRABE RAZPOLOŽLJIVE ENERGIJE SONČNEGA SEVANJA Z UPORABO SLEDILNIH SISTEMOV
Marko Sotošek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povečanje izrabe razpoložljive energije sončnega sevanja z uporabo sledilnih sistemov. V delu so predstavljeni osnovni pojmi, ki so potrebni za razumevanje pretvarjanja energije sončnega sevanja v električno energijo s pomočjo sončnih elektrarn. Povečanje izrabe razpoložljive energije sončnega sevanja smo obravnavali na podlagi dolgoletnih meritev o sončnem sevanju na vodoravno površino in meritev električnih izgub enoosnega in dvoosnega sledilnega sistema. S sledilnimi sistemi je mogoče povečati izplen pri pretvorbi razpoložljive energije sončnega sevanja v električno. Tako je predmet diplomskega dela ugotoviti, za koliko lahko povečamo izplen pri pretvorbi energije sončnega sevanja v električno z enoosnim in dvoosnim sledilnim sistemom. Rezultate meritev smo podali grafično.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, sončno sevanje, sledilni sistemi, pogonski sklop, električne izgube
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1971; Prenosov: 141 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

5.
NAPAJANJE IZMENIČNIH PORABNIKOV V PRIMERIH, KO NI MOŽEN PRIKLOP NA ELEKTRIČNO OMREŽJE
Nejc Kokolj, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izrabo razpoložljive energije sončnega sevanja za napajanje porabnikov, kjer ni možen priklop na električno omrežje. Za napajanje porabnikov, kjer ni možen priklop na električno omrežje, se uporabljajo otočni fotonapetostni sistemi. Tako je predmet diplomskega dela dimenzioniranje otočnega fotonapetostnega sistema za oskrbo z električno energijo počitniške hiše, kjer ni možen priklop na električno omrežje. Pri dimenzioniranju fotonapetostnega sistema smo upoštevali robne pogoje, ki se nanašajo na avtonomijo in izkoristek akumulatorske baterije. V diplomski nalogi so predstavljeni tudi osnovno pojmi in gradniki, ki so potrebni za razumevanje pretvarjanja energije sončnega sevanja v električno energijo s pomočjo sončnih modulov.
Ključne besede: Samostojni fotonapetostni sistemi, akumulatorska baterija, sončno sevanje, izmenični porabniki.
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1859; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

6.
VPLIV DIREKTNEGA IN DIFUZNEGA SONČNEGA SEVANJA NA SILICIJEVE SONČNE CELICE
Tomi Veberič, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ovrednotenje električnih lastnosti in vpliva sončnega sevanja na silicijeve sončne celice s pomočjo opravljenih raziskav in meritev. Rezultate meritev sončnega sevanja smo analizirali s programskim paketom Matlab. Pri sami analizi smo na podlagi večletnih meritev sončnega sevanja izračunali izkoristek posamezne silicijeve sončne celice glede na direktno in difuzno komponento sončnega sevanja in tako ovrednotili električne lastnosti sončnih celic. V okviru tega smo v diplomsko delo vključili: zgodovinski pregled fotovoltaike, opis kristalnih in amorfnih sončnih celic, primerjavo električnih lastnosti silicijevih sončnih celic glede na zunanje vplive, jakost sončnega sevanja in vrsto sončnih celic, ovrednotenje vpliva sončnega sevanja na vrsto sončnih celic.
Ključne besede: silicijeve sončne celice, fotonapetostni sistemi, sončno sevanje, izkoristek
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 1976; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

7.
ANALIZA POTENCIALA INTEGRIRANIH FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV
Uroš Brunčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Integrirani fotovoltaični (PV) sistemi predstavljajo z energetskega vidika novo smer razvoja stavb. Stavbe se lahko s pomočjo PV sistemov ob upoštevanju učinkovite rabe energije prelevijo iz neto porabnika energije v neto proizvajalca energije. Ob tem je potrebno poudariti, da PV sistemi proizvajajo električno energijo, ki na proizvedeno kilovatno uro v povprečju emitirajo kar 30 krat manj CO2, kot znašajo povprečni svetovni izpusti pri proizvodnji 1 KWh električne energije. V Sloveniji imamo kljub povprečnemu globalnemu obsevu na področju EU 25+5 kar dobre pogoje za izkoriščanje integriranih PV sistemov, saj je razlika v letnem izplenu med optimalno in horizontalno nameščenimi PV sistemi le okrog 10 odstotkov. S polnim izkoristkom površin primernih za namestitev integriranih PV sistemov pa bi lahko v Sloveniji do leta 2020 zagotovili približno tretjino potrebne električne energije. Kar kaže na izjemni ne le tehnični in investicijski, temveč tudi ekološki potencial integriranih PV sistemov.
Ključne besede: Ključne besede: sončne celice, sončne elektrarne, integrirani fotonapetostni sistemi, potencialna proizvodnja sončnih elektrarn, sončni obsev, obnovljivi viri energije, evropska energetska politika.
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 1775; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
EKONOMSKA IN TEHNIČNA UPRAVIČENOST INVESTICIJE V FOTONAPETOSTNE SLEDILNE SISTEME
Toni Radanovič, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev fotonapetostnih sledilnih sistemov in upravičenosti njihove uporabe. Obravnavane so komponente, delovanje in vodenje takšnih sistemov. V nadaljevanju je prikazan praktični primer sončne elektrarne s fotonapetostnimi sledilnimi sistemi Deržič, količina proizvedene električne energije ter višina prihodkov od proizvodnje. Narejena je analiza stroškov postavitve sistema in izračunana časovna doba vračanja investicije. Enaka analiza je narejena tudi za primer elektrarne iz konca leta 2014. Na osnovi dobljenih rezultatov obeh analiz je prikazano, ali je investiranje v fotonapetostne sledilne sisteme ekonomsko in tehnično upravičeno ali ne.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, sledilni sistemi, ekonomska analiza, tehnična analiza
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 1520; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

9.
INTEGRACIJA FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV V ČLOVEKOV BIVALNI, DELOVNI IN NARAVNI PROSTOR
Tadej Crnjac, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem delu bomo predstavili odkritje osnovnega fenomena in lastnosti fotonapetostnih materialov, teoretično razlago fotoefekta, prve silicijeve sončne celice in prvo uporabo fotonapetostnih tehnologij na svetu. Podali bomo kratek pregled proizvodnje silicija, ki je najpomembnejši material za izdelavo sončnih celic. Glede na kristalno strukturo so znane monokristalne, polikristalne in amorfne sončne celice. Predstavili bomo tri tipe fotovoltaičnih sistemov. To so fotovoltaični sistemi vezani na omrežje, integrirani fotovoltaični sistemi in samostojne elektrarne. Sistemi vezani na omrežje so postavljeni v urbanih naseljih, na strehah hiš. Integrirani fotonapetostni sistemi so sistemi integrirani v objekte. Sončne celice so na fasadah, v oknih in na strehah. Tukaj je potrebna kooperacija arhitektov in fotonapetostnih oblikovalcev. Velike samostojne fotonapetostne elektrarne so bile zgrajene po svetu v oddaljenih kmečkih naseljih, kjer ni električnega omrežja. Ker je sončna energija čista, varna in prosto dosegljiva, predstavlja to odlično rešitev proizvodnje elektrike v zaščitenih oddaljenih krajih, na primer v naravnih rezervatih, na Himalaji, na Antarktiki. Fotonapetostni sistemi se uporabljajo v zdravstvenih klinikah, v kmečkem okolju za sterilizacijo, cestno razsvetljavo, hladilnike, alarmne in kontrolne sisteme, telekomunikacijske sisteme in protihrupne ovire.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, monokristalne sončne celice, polikristalne sončne celice, amorfne sončne celice, fotonapetostne elektrarne, samostojne fotonapetostne elektrarne, integrirani fotonapetostni sistemi.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1008; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

10.
VPLIV GRADBENIH DEJAVNIKOV NA EKONOMIKO FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV
Nuša Vrečič, 2013, diplomsko delo

Opis: Relavantne raziskave kažejo, da fotovoltaika postaja konkurenčna preostalim konvencionalnim virom, da bo v prihodnosti bistveno vplivala na proizvodnjo energije v Evropi ter pomembno vpliva na zamnjšanje emisij toplogrednih plinov. V teoretičnem delu so zajete tehnične zasnove in delovanje fotovoltaičnih elektrarn. Pri tehničnih zasnovah so opisani materiali in njihove lastnosti, obremenitve ter načrtovanje in montaža fotonapetostnih sistemov. V nadaljevanju spoznamo osnove fotovoltaike od sončnega sevanja do zgradbe in tipov sončnih celic. Teoretični del diplomskega dela še sestavlja ekonomiko projektnih odločitev za investicije v potencialne projekte fotonapetosnih sistemov, kje so opisane različne metode izračunov za projektne odločitve. Po teoretičnem delu sledi empirični del. V tem delu je opisan projekt Vulkanland ter izbira komponent fotonapetostnega sistema. Za obdobje 25 let so podani podatki proizvedene energije po letih ter prejemki in izdatki, ki predstavljajo denarni tok investicije. V zadnjem koraku izberemo metodo neto sedanje vrednosti za izračun ekonomske upravičenosti. Ugotovili smo, da je fotovoltaika primerna tako z okoljevarstvenega vidika kot z vidika ekonomske upravičenosti.
Ključne besede: gradbena ekonomika, gradbeni dejavniki, fotonapetostni sistemi, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 996; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (29,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici