| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Metode za določitev fotonapetostnega potenciala strehe
Žan Bregar, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela je predstavitev metod za določitev fotonapetostnega potenciala strehe. V delu je predstavljeno teoretično ozadje sončne energije, osnovnih geometrijskih relacij, fotonapetostnih sistemov in petih metod za določitev fotonapetostnih potencialov, ki so osrednja tema zaključnega dela. Pet metod za določitev fotonapetosnih potencialov smo razdelili na določitev fizičnega, geografskega, tehničnega, dejanskega in ekonomskega potenciala. Za določitev fotonapetostnih potencialov smo potrebne podatke o gostoti moči sončnega sevanja in trenutni ceni električne energije pridobili s strani Agencije Republike Slovenije za okolje in energetska borza. Analiza petih fotonapetostnih potencialov je bistvenega pomena za nadaljnje razumevanje trajnostnih in varnih naložb v fotonapetostne sisteme.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, fototnapetostni potencial, ekonomska upravičenost, cena električne energije, površina strehe
Objavljeno: 03.12.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

2.
Fizični, geografski, tehnični, in ekonomski potencial za optimalno konfiguracijo fotonapetostnih sistemov s pomočjo digitalnih posnetkov območja
Primož Mavsar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava fotonapetostni potencial izbranega območja. Pri tem je uporabljena metoda, ki fotonapetostni potencial določi v štirih kategorijah: kot fizični, geografski, tehnični in ekonomski potencial. Doktorska disertacija fotonapetostni potencial obravnava celostno, to je tako s tehničnega kot tudi z ekonomskega vidika. Posamezni potenciali so se določili na osnovi 20 letnega povprečja meritev gostote globalnega in difuznega sončnega sevanja na vodoravno površino v bližini obravnavanega območja. Ekonomski potencial je bil določen ob upoštevanju urnega gibanja cen električne energije za obdobje sedmih let. Pokazan je vpliv orientacije in naklona površin na fotonapetostni potencial za vsako kategorijo potenciala. Na osnovi rezultatov izračunov maksimalne vrednosti potencialov ob spreminjanju konfiguracije površine je bila določena optimalna konfiguracija fotonapetostnega sistema za vsak posamezen potencial. Poleg te metode je predstavljena tudi optimizacijska metoda diferenčna evolucija, ki določi optimalno konfiguracijo na inovativen in hiter način. Za vsak posamezen potencial je na digitalnem modelu površja, generiranem iz podatkov LiDAR prikazano, katera območja imajo največji potencial. Poudarek je na strehah. Iz površin, ki bi bile potencialno primerne za inštalacijo fotonapetostnega sistema, je izračunan posamezni potencial za vsak mesec v letu, za celotno leto in letno povprečje. Pri tem je upoštevano tudi senčenje okolice. Ugotovljeno je, da ima cena električne energije na ekonomski potencial fotonapetostnega sistema velik vpliv. To ima za posledico tudi spremembo parametrov optimalne konfiguracije v primerjavi z metodo, ki za določitev optimalnih parametrov konfiguracije fotonapetostnih sistemov upošteva zgolj maksimalno proizvodnjo električne energije oz. tehničnega potenciala.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, fotonapetostni potencial, ekonomski potencial, LiDAR, optimizacija, optimalna konfiguracija
Objavljeno: 14.05.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (18,88 MB)

3.
Preračun postavitve sončne elektrarne na streho podjetja Arcont IP
Sandi Sukič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno načrtovanje sončne elektrarne, analiza porabljene in proizvedene električne energije ter finančna analiza. Ugotovimo, da je potencial sončnega sevanja na lokaciji dokaj ugoden. Načrtovanja se lotimo s preračunom uporabne velikosti strehe, gibanja sonca in senc, katerih vpliv je negativen. Tako določimo postavitev in število modulov ter tudi moč sončne elektrarne. Nato simuliramo izplen elektrarne in jo primerjamo s predvideno porabo električne energije. Ugotovimo, da sončna elektrarna proizvede premalo energije za popolno samooskrbo ter da se investicija zaradi velikosti elektrarne povrne le v primeru, da se prijavimo na razpis za subvencijo.
Ključne besede: sončna elektrarna, fotonapetostni sistem, fotovoltaika, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 419; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

4.
Možnost uvedbe fotonapetostnega sistema na tovorne enote z možnostjo termoregulacije
Matjaž Jevnikar, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Vsaka stvar oziroma dejanje ima svoj začetek. Tako ima svoj začetek tudi potreba po hrani in po ostalih živilih, ki niso dolgo obstojne. Lahko si predstavljamo, da v samem začetku ni bilo potreb po sistemih, ki bi ohranjali življenjsko dobo le-teh. S časom se svet spreminja in postaja vedno bolj globalen. Prioriteta niso več lokalni proizvodi, temveč čim cenejši proizvodi. V tem segmentu se pojavi tudi večja potreba po ustreznem transportu. Ustrezen transport pomeni, da iz točke A do točke B pripeljemo blago v enaki količini ter enaki kvaliteti. Za temperaturno občutljivo blago se v ta namen uporabljajo tovorne enote z možnostjo termoregulacije. Tovorne enote delujejo na klasični dizelski način. V magistrskem delu bomo pregledali obstoječe alternativne možnosti. Tako tiste, ki se že uveljavljajo v praksi, kot tudi tiste, ki so trenutno še na papirju ali v testnem okolju. Končni cilj je, da preverimo možnost uvedbe fotonapetostnega sistema na tovornih enotah kot zamenjavo za klasične dizelske agregate. Celotna avtoindustrija namreč stremi k čistejšemu delovanju pogonskih motorjev. V zaključku bomo preverili še naravnanost avtoprevoznikov do novitet na področju transportne ekologije.
Ključne besede: transport, sončno obsevanje, fotonapetostni sistem, termoregulirana tovorna enota, alternativni pogonski viri
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 440; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

5.
RAZVOJ DVOOSNEGA SERVO-SISTEMA ZA SONČNE PANELE
Jernej Polak, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu je predstavljen sistem za vodenje sončnih panelov, regulacija, modeliranje DC motorjev, implementacija algoritmov za zaprto-zančno vodenje DC motorja ter komunikacija s serijskim vmesnikom. Namen dela je razvoj dvoosnega servo-sistema za sončne panele, ki sledijo soncu po matematičnem modelu. Cilj dela je sistem, ki je zmožen slediti referenčni poziciji. Uporabljene so metode, kot je matematično modeliranje sistema, načrtovanje regulatorja, implementacija algoritmov in nastavljanje parametrov regulatorja. Na koncu je preizkušeno delovanje regulacije z realnima DC servo-motorjema.
Ključne besede: Vodenje, Regulacija, DC servo-motor, Fotonapetostni sistem
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 505; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

6.
Ravnanje z odsluženim fotonapetostnim sistemom
Martin Špes, 2017, magistrsko delo

Opis: Fotonapetostni sistemi s pomočjo svojih komponent pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, posledično tudi zaradi tega, ker koristijo energijo iz obnovljivih virov. Zaradi specifike fotonapetostnega modula nastopijo težave, ko ta konča kot odpadek, saj so njegovi postopki recikliranja precej dragi in zahtevni. V magistrskem delu je predstavljen celoten fotonapetostni sistem, njegove komponente in njegove možnosti recikliranja. Analizirano je stanje slovenskega fotonapetostnega trga in stanje na področju slovenske zakonodaje, ki zajema odpadne fotonapetostne module. Na podlagi analize o stanju slovenskega fotonapetostnega trga je podana ocena o količinah odpadnih fotonapetostnih modulov, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih letih. Da bi odsluženim fotonapetostnim modulom povečali dodano vrednost, smo predstavili idejo, da fotonapetostne module povežemo s krožnim gospodarstvom.
Ključne besede: fotovoltaika, fotonapetostni sistem, zakonodaja, recikliranje, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 16.01.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

7.
Primerna velikost sistema PV za zagotavljanje neto energetske samozadostnosti tipičnega gospodinjstva v različnih delih Slovenije
Borut Kosanc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana raba električne energije za tipično gospodinjstvo v Sloveniji. Izdelana je simulacija potrebne velikosti fotonapetostne elektrarne, ki bi zadovoljevala neto energijsko potrebo gospodinjstva po električni energiji. Izdelana je simulacija potrebne velikosti fotonapetostne elektrarne za gospodinjstvo (skladno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov) v različnih regijah Slovenije. V nadaljevanju je predstavljena otočna elektrarna ter njene osnovne komponente. Prikazana je nadgradnja mrežne fotonapetostne elektrarne v otočno elektrarno. Narejen je primer dimenzioniranja akumulatorske shrambe, za zagotavljanje enodnevne porabe električne energije ter stroškovna primerjava med otočnim sistemom in elektrarno priključeno v elektroenergetsko omrežje.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, neto meritve, otočni sistem, energetska samozadostnost, raba električne energije, tipično gospodinjstvo
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Optimalno sledenje sončnih modulov Soncu ob upoštevanju izgub pogonskega sklopa
Sebastijan Seme, Gorazd Štumberger, Jože Voršič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V delu je obravnavan dvo-osni sledilni sistem za sledenje sončnih modulov trajektoriji Sonca. Pri tem je predstavljena nova metoda za optimalno sledenje trajektoriji Sonca, ki upošteva tudi izgube pogonskega sklopa dvo-osnega sledilnega sistema. Cilj optimalnega sledenja je maksimalna pretvorba energije sončnega sevanja v električno energijo upoštevajoč na električne izgube pogonskega sklopa. Določitev trajektorije sledilnega sistema predstavlja v optimizaciji nelinearni in omejen problem, kjer ciljna funkcija ni na voljo v eksplicitni obliki. Za optimizacijski postopek se je uporabila stohastična metoda imenovana diferenčna evolucija. Pri tem je ciljna funkcija podana z napovedjo razpoložljivega sončnega sevanja, izgubami pogonskega sklopa in izkoristkom sončne elektrarne. Omejitve problema predstavljajo konstantna hitrost premikanja in minimalna sprememba kota premika pogonskega sklopa sledilnega sistema. Podani rezultati kažejo, da je optimalna trajektorija sledilnega sistema, odvisna predvsem od razpoložljivega sončnega sevanja, izkoristka sončne elektrarne, izgub pogonskega sklopa in omejitev, ki jih upoštevamo v sami optimizaciji.
Ključne besede: sončne elektrarne, fotonapetostni sistem, optimiranje, sončno sevanje, izgube
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 2114; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Izdelava in eksperimentalno preizkušanje dvo-osnega fotonapetostnega sledilnega sistema
Domen Kavšek, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo in eksperimentalno preizkušanje sledilnega dvo-osnega fotonapetostnega sistema. Delovanje sledilnega dvo-osnega fotonapetostnega sistema je ovrednoteno s primerjavo s fiksnim fotonapetostnim sistemom. Oba fotonapetostna sistema sta velikosti mikro fotonapetostnih elektrarn. Na podlagi dnevnih meritev, opravljenih na sledilnem in fiksnem mikro fotonapetostnem sistemu, naloga podaja primerjavo med proizvedeno električno, časovne poteke temperature modula, sončnega obsevanja in hitrosti vetra. Prav tako so podane električne izgube na sledilnem mikro fotonapetostnem sistemu zaradi sledenja Soncu.
Ključne besede: sledilni fotonapetostni sistem, dvo-osni sledilni sistem, izdelava fotonapetostnega sledilnega sistema, eksperimentalno preizkušanje
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 1086; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

10.
FOTONAPETOSTNI SISTEM V OMREŽNEM IN OTOČNEM NAČINU DELOVANJA
Mitja Bohorč, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan fotonapetostni sistem elektrarne, katerega princip delovanja se razlikuje od klasičnih fotonapetostnih elektrarn, saj omogoča omrežni in otočni način delovanja. V diplomskem delu je podan opis fotonapetostne elektrarne, ki obsega tudi osnovne opise fotonapetostnih celic, modulov in razsmernikov. Ker je tema diplomskega dela omrežno-otočni fotonapetostni sistem, delo vključuje tudi osnovni opis o solarnih baterijah (akumulatorjih). V nadaljevanju je predstavljen fotonapetostni sistem, njegovo delovanje, izvedbe in primerjava izvedb. Izbiri kompaktnega fotonapetostnega sistema sledi predstavitev njegovega modela in simulacijski izračuni s pomočjo programskega orodja Matlab/Simulink. Na koncu je opravljena ekonomsko-finančna analiza investicije.
Ključne besede: fotonapetostna elektrarna, fotonapetostni sistem, omrežno-otočni sistem, solarne baterije
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 820; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici