1. Amorfna moč fotonapetostnih sistemov : diplomsko deloDomen Kuhar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo amorfne moči treh vrst fotonapetostnih sistemov: fiksnega fotonapetostnega sistema, hibridnega sončnega sistema in sledilnega fotonapetostnega sistema, v različnih časovnih obdobjih. V okviru diplomske naloge so bili uporabljeni podatki meritev proizvodnje električne energije na 5-minutnih časovnih intervalih. Rezultati predstavljajo podroben vpogled v dinamiko proizvodnje električne energije skozi različna časovna obdobja. Poleg analize amorfne moči posameznega sistema je bila izvedena tudi analiza faktorja razpoložljivosti v odvisnosti od deleža nazivne inštalirane moči posameznega sistema. Na podlagi omenjenih analiz je mogoče ugotoviti, kateri sistem najbolje izkoristi razpoložljivo sončno energijo v spremenljivih vremenskih razmerah skozi celotno leto. Ključne besede: amorfna moč, faktor razpoložljivosti, fotonapetostni modul, fotonapetostni sistemi, proizvodnja električne energije Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,76 MB) |
2. Recikliranje fotonapetostnih sistemov : projekcije do leta 2050 na osnovi NEPNMatej Krošelj, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava postopke recikliranja fotonapetostnih sistemov, natančneje fotonapetostnih modulov. Namen raziskave je bil podrobno analizirati učinkovitost mehanskih postopkov recikliranja kristalno-silicijevih tehnologij in oceniti potencialne količine odpadkov v svetovnem merilu. V okviru diplomskega dela je bila izdelana tudi kvantitativna analiza odpadkov iz fotonapetostnih modulov v obdobju 2007–2065 za Slovenijo, ki temelji na projekcijah inštalirane kumulativne moči Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za Slovenijo. Rezultati kažejo na pomemben potencial za recikliranje materialov. Dodatno zajemajo rezultati diplomskega dela izračun vrednosti recikliranih materialov na trgu. Ključne besede: recikliranje, fotonapetostni modul, Nacionalni energetski in podnebni načrt, odpadki Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,68 MB) |
3. Določitev parametrov matematičnega modela fotonapetostnega modulaJan Lokar, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava določitev parametrov matematičnega modela fotonapetostnega modula. Pri tem so predstavljeni vplivi različnih dejavnikov na parametre matematičnega modela, kot je gostota sončnega sevanja, temperatura fotonapetostnega modula in senčenje na proizvodnjo električne energije. Prav tako je opisana sama pretvorba sončne energije v električno energijo in zgradba fotonapetostnega sistema. Cilj diplomske naloge je določitev parametrov dvodiodnega matematičnega modela fotonapetostnega modula. Parametri so bili določeni za različne gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula na podlagi opravljenih meritev. Z analitično metodo smo določili vrednosti serijske in paralelne upornosti in predstavili njuno odvisnost od gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula. Meritve in analiza sta opravljeni za različne vrste fotonapetostnih modulov. Tako smo analizirali monokristalne in polikristalne silicijeve module ter kadmij-teluridov fotonapetostni modul. Rezultat diplomskega dela prikazuje odvisnost serijske in paralelne upornosti od gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula. Pri analizi vseh fotonapetostnih modulov smo ugotovili, da vrednost serijske in paralelne upornosti pada z naraščanjem gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula. Ključne besede: fotonapetostni modul, matematični model, I-U karatkteristika, serijska upornost, paralelna upornost Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 2237; Prenosov: 550
Celotno besedilo (5,47 MB) |
4. FOTOVOLTAIČNI POLNILNIK AKUMULATORJEVGašper Božič, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil izdelati solarni polnilnik svinčenih akumulatorjev s sledenjem
točke največje moči (Maximum Power Point Tracking – MPPT). Polnilnik je zasnovan
modularno, kar zagotavlja nižjo ceno ter hitrejši razvoj posamičnih komponent. Posvetili
smo se delovanju integriranega vezja LT3763 in prikazu trenutnih parametrov polnilnika. Za
prikaz trenutnih parametrov polnilnika je uporabljen mikrokrmilnik ATmega328 s
prikazovalnikom s tekočimi kristali (LCD), vezje LT3763 pa služi regulaciji polnjenja. Za
projektiranje je bila uporabljena odprtokodna ali brezplačna programska oprema. Delovanje
polnilnika je bilo preverjeno s pomočjo simulacije s programskim paketom LTspice. Tiskana
vezja so narisana kar se da enostavno za sestavljanje, vendar ne na račun poslabšanja
termičnih in električnih lastnosti. Po končani izdelavi tiskanih vezij je sledil preizkus
polnilnika. Ključne besede: polnilnik, DC-DC pretvornik, mikrokrmilnik, fotonapetostni modul, MPPT Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 2043; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,47 MB) |
5. |
6. ANALIZA IN PRIMERJAVA FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOVGregor Ferko, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni obnovljivi viri energije s poudarkom na sončni energiji. Glavni namen naloge je analiza in primerjava proizvodnje električne energije na izbranih sončnih elektrarnah. Obravnavanih je šest sončnih elektrarn z različnimi istaliranimi močmi, predstavljeni so gradniki posamezne sončne elektrarne in opisana njihova postavitev. Meritev trenutnega toka niza modulov je izvedena s pomočjo programske opreme Visual basic. Na podlagi teh meritev je ugotovljeno, da na proizvodnjo električne energije sončnih elektrarn najbolj vpliva njihova lega in postavitev. Ključne besede: fotonapetostni generator, fotonapetostni modul, sončna celica Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 2109; Prenosov: 158
Celotno besedilo (3,61 MB) |
7. VPLIV NAKLONA FOTONAPETOSTNIH MODULOV NA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJEKlemen Sredenšek, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv naklona fotonapetostnih modulov na proizvodnjo električne energije. Pri tem so predstavljeni in opisani osnovni izračuni geometrijskih lastnosti sončnega sevanja izven zemeljske atmosfere. Za določitev optimalnega naklona in optimalnega azimuta fotonapetostnih modulov smo uporabili podatke o sončnem sevanju na vodoravno površino. Za izračun uporabimo direktno in difuzno komponento sončnega sevanja. Pri čemer direktno sončno sevanje popravimo za vpadni kot sončnih žarkov, difuzno sončno sevanje pa za delež vidnega neba. Izračune smo opravili za mesto Celje s podatki od Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Povprečno sončno sevanje v odvisnosti od naklona in azimuta smo opravili za vse mesece v letu in za štiri naključno izbrane dni. Rezultati kažejo optimalni naklon in optimalni azimut fotonapetostnih modulov, ki omogočajo največjo možno sončno sevanje. Podali smo tudi primerjavo med izmerjenimi in izračunanimi mesečnimi povprečji energije sončnega sevanja za mesto Celje in Velenje. Ključne besede: fotonapetostni modul, sončno sevanje, optimalni naklon, optimalni azimut, izplen sončne energije Objavljeno v DKUM: 03.10.2014; Ogledov: 2615; Prenosov: 405
Celotno besedilo (2,08 MB) |
8. ORIENTACIJSKA IN NAKLONSKA ODVISNOST FOTONAPETOSTNIH SISTEMOV ŠC KRŠKO - SEVNICAJože Požun, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava orientacijsko in naklonsko odvisnost fotonapetostnih sistemov Šolskega centra Krško-Sevnica. Fotonapetostni moduli sončnih elektrarn ŠC Krško-Sevnica so orientirani v smeri vzhod, jug in kot sledilni sistem za namen raziskovanja in izobraževanja. Na podlagi večletnih meritev, opravljenih na sončnih elektrarnah, bo v nalogi ovrednoten vpliv orientacijske in naklonske odvisnosti na proizvodnjo električne energije. Izplen proizvodnje električne energije sončnih elektrarn je odvisen od jakosti sončnega sevanja, izkoristka fotonapetostnih modulov, izkoristka razsmernikov in prilagoditve točki maksimalne moči. Na jakost sončnega sevanja ne moremo neposredno vplivati, lahko pa vplivamo na jakost sončnega sevanja, ki pade na sprejemno površino s pravilno orientacijo. Kolikšen je vpliv pravilne orientacije na proizvodnjo električne energije sončne elektrarne, bo pokazano na osnovi analize delovanja. Kako vplivajo izkoristki fotonapetostnih modulov, izkoristki razsmernikov in prilagoditve točki maksimalne moči na izplen proizvedene električne energije različno orientiranih sončnih elektrarn, bo pokazano s pomočjo opravljenih meritev in izračunov na fotonapetostnih modulih in razsmernikih. Ključne besede: Fotovoltaika, sončna elektrarna, fotonapetostni modul, razsmernik, izkoristek fotonapetostnih modulov Objavljeno v DKUM: 12.07.2013; Ogledov: 2603; Prenosov: 230
Celotno besedilo (9,10 MB) |
9. ANALIZA IN NAČRTOVANJE SONČNE ELEKTRARNEAndrej Gjura, 2012, diplomsko delo Opis: Povzetek
Znan je rek, da imamo okolje, naravo v posodo od svojih zanamcev. Zato ves razvoj stremi k razvijanju novih, obnovljivih virov energije, k razvijanju pridobivanja le-te iz okolja. Ti viri so relativno dosegljivi, potrebno je le znanje, drznost in zadostna podpora za to pristojnih institucij, da peljemo razvoj v željeno smer in odkrivamo nove dimenzije pridobivanja energije, kar bi posledično zmanjšalo izpust toplogrednih plinov, ohranilo in varovalo naravo ter zmanjšalo vsakodnevne življenjske stroške na račun stroškov ogrevanja in hlajenja.
Namen diplomske naloge je izdelati solarni sistem, ki bo služil za pridobivanje enosmerne napetosti, ki se s trifaznim razsmernikom pretvori v izmenično napetost in pošlje v omrežje in pokazati, da je iz okolja mogoče pridobiti električno energijo za lastne potrebe in industrijske namene.
Sistem bo deloval na principu fotocelic, ki bodo pridobile električno energijo iz okolja s foto napetostnimi moduli. S takim načinom pridobivanja električne energije bomo pripomogli k ohranjanju in obnavljanju narave, ki smo jo z nepravilnim izkoriščanjem sovražnih energetskih fosilnih virov že skoraj uničili. Ključne besede: Ključne besede: fotonapetostne celice, fotonapetostni modul, fotovoltaični sistem, maximalna delovna točka sledenje, trifazni inverter, oblikovanje in analiza elektrarne Objavljeno v DKUM: 03.07.2012; Ogledov: 3890; Prenosov: 294
Celotno besedilo (1,90 MB) |
10. FOTOVOLTAIKA IN POSTAVITEV MIKRO SONČNE ELEKTRARNEDenis Rizvanović, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje delovanje sončne elektrarne, to je delovanje fotovoltaičnih modulov, razsmernikov in druge opreme, ki je potrebna za pridobivanje električne energije iz energije sonca. Opisuje pregled stanja inštaliranih solarnih elektrarn v Sloveniji in v nekaterih drugih državah. V nalogi so opredeljeni koraki, ki jih moramo izpolniti pri postavitvi sončne elektrarne. Opisana je ekonomska upravičenost investicije za izbran primer mikro elektrarne in možnosti subvencioniranja izgradnje, možnosti pridobitev subvencionirane odkupne cene za proizvedeno elektriko. Predstavljena je tudi ekonomika investicije ter dokumentacija, ki je potrebna za obratovanje elektrarne. Med glavne rezultate pričujočega diplomskega dela sodi izdelava orodja, s pomočjo katerega ugotavljamo smotrnost postavitve mikro sončne elektrarne. Orodje smo razvili v okolju Microsoft Excel. Ključne besede: Obnovljivi viri energije, fotovoltaika, sončna elektrarna, fotonapetostni modul Objavljeno v DKUM: 16.06.2012; Ogledov: 5132; Prenosov: 1007
Celotno besedilo (2,42 MB) |