| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fotonapetostne elektrarne kot vodeni aktivni členi razdeljevalnih omrežij
Primož Sukič, 2018, doktorska disertacija

Opis: Z večanjem deleža fotonapetostnih elektrarn v elektroenergetskem omrežju se veča tudi vpliv le-teh. Fotonapetostne elektrarne lahko imajo negativen vpliv predvsem na distribucijsko omrežje. Hitri prehodi oblakov povzročajo hitre spremembe v izhodni moči fotonapetostnih elektrarn, kar lahko povzroča fluktuacije napetosti, to pa za elemente omrežja ni najbolje. Trenutno obstajata dve učinkoviti rešitvi, to sta ojačitev omrežja in vgradnja hranilnikov energije. Obe imata tudi negativno lastnost, to je zelo visoko ceno. V doktorski disertaciji je predstavljena, zasnovana in do stopnje funkcionalnega prototipa razvita rešitev, s katero se hitrih sprememb v izhodni moči fotonapetostnih elektrarn sploh ne ustvarja. Bistvo predlagane rešitve je preprečevanje nastanka hitrih sprememb v izhodni moči fotonapetostnih sistemov, zato blaženje posledic, ki je značilno za obstoječe rešitve, ni potrebno. Celoten sistem je sestavljen iz sistema za napoved prehoda oblakov, vodenja posameznih mikropretvornikov, generacije jalove moči in sistema za kompenzacijo motenj v omrežju z vodenjem polnilnice za električna vozila. Do funkcionalnega prototipa je bil razvit sistem za napoved prehodov oblakov in vodenje posameznih mikropretvornikov ter generacijo jalove moči. Sistem je bil implementiran na eksperimentalni mikro fotonapetostni elektrarni, kar je omogočilo izvedbo meritev in testiranje med obratovanjem. Predstavljeni sistem je bil simulacijsko vključen v model distribucijskega omrežja, kjer so bili analizirani vplivi vodene fotonapetostne elektrarne na nizkonapetostno distribucijsko omrežje. Prav tako je bilo simulacijsko preizkušeno aktivno sodelovanje polnilnic za električna vozila pri zmanjševanju motenj, ki jih s hitrimi spremembami izhodne moči povzročajo predvsem obstoječe fotonapetostne elektrarne. Izdelani sistem za napoved prehoda oblakov pred soncem napove, čez koliko časa bo oblak prekril sonce nad fotonapetostno elektrarno. Kamera z ustreznimi optičnimi filtri ter s procesorsko kartico ustrezno obdela zajete fotografije in napove čas prehoda oblakov. Razviti algoritem je računsko nezahteven, kar omogoča nizko cenovni izdelek. Sistem omogoča napovedi prehodov oblakov pred soncem v časovnem intervalu ene minute. To omogoča začetek programiranega zmanjševanja izhodne moči fotonapetostne elektrarne z vnaprej določenim časom pred prehodom oblaka. Izhodno moč fotonapetostne elektrarne je mogoče spreminjati z vnaprej predpisano dinamiko. Razviti sistem skoraj stopnične spremembe izhodne moči ustrezno zgladi in močno zmanjša motilne vplive na omrežje. Algoritem deluje tako pri zmanjševanju, kot tudi pri povečevanju izhodne moči. Cena razvitega sistema je nizka, na ravni enega modula fotonapetostne elektrarne in ne predstavlja bistvenega dodatnega stroška pri postavitvi fotonapetostne elektrarne za neto samozadostnost. Fotonapetostne elektrarne dodatno pomagajo omrežju, če generirajo jalovo moč skladno s potrebami omrežja. Za omogočanje omenjene funkcionalnosti je bil razvit nov algoritem za porazdelitev generacije jalove moči med posamezne mikropretvornike znotraj ene elektrarne, ki omogoča maksimalno skupno oddano delovno moč. Algoritem upošteva trenutne vrednosti delovne moči posameznih mikropretvornikov in karakteristiko izkoristkov. V omrežjih, kjer prihaja v kratkem času do velikih sprememb v napetosti, lahko te spremembe omilijo polnilnice za električna vozila. Simulacijsko je pokazano, da se lahko z začasnim prilagajanjem polnilne moči polnilnice vpliva na spreminjanje napetostnega profila omrežja. Predlagana rešitev med prehodnim pojavom z veliko spremembo moči v omrežju polnilno moč začasno zniža in potem postopoma poveča. Celoten sistem za napoved prehoda oblakov pred soncem, z vključenim vodenjem mikropretvornikov je bil preizkušen na eksperimentalni fotonapetostni elektrarni v mikro omrežju Laboratorija za energetiko UM FERI. Rezultati meritev kažejo, da izdelan sistem izpolnjuje zadane zahteve.
Ključne besede: fotonapetostne elektrarne, napoved prehoda oblakov, strojni vid, glajenje izhodne moči, prepoznava oblakov
Objavljeno: 13.03.2018; Ogledov: 891; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (9,64 MB)

2.
INTEGRACIJA FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV V ČLOVEKOV BIVALNI, DELOVNI IN NARAVNI PROSTOR
Tadej Crnjac, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem delu bomo predstavili odkritje osnovnega fenomena in lastnosti fotonapetostnih materialov, teoretično razlago fotoefekta, prve silicijeve sončne celice in prvo uporabo fotonapetostnih tehnologij na svetu. Podali bomo kratek pregled proizvodnje silicija, ki je najpomembnejši material za izdelavo sončnih celic. Glede na kristalno strukturo so znane monokristalne, polikristalne in amorfne sončne celice. Predstavili bomo tri tipe fotovoltaičnih sistemov. To so fotovoltaični sistemi vezani na omrežje, integrirani fotovoltaični sistemi in samostojne elektrarne. Sistemi vezani na omrežje so postavljeni v urbanih naseljih, na strehah hiš. Integrirani fotonapetostni sistemi so sistemi integrirani v objekte. Sončne celice so na fasadah, v oknih in na strehah. Tukaj je potrebna kooperacija arhitektov in fotonapetostnih oblikovalcev. Velike samostojne fotonapetostne elektrarne so bile zgrajene po svetu v oddaljenih kmečkih naseljih, kjer ni električnega omrežja. Ker je sončna energija čista, varna in prosto dosegljiva, predstavlja to odlično rešitev proizvodnje elektrike v zaščitenih oddaljenih krajih, na primer v naravnih rezervatih, na Himalaji, na Antarktiki. Fotonapetostni sistemi se uporabljajo v zdravstvenih klinikah, v kmečkem okolju za sterilizacijo, cestno razsvetljavo, hladilnike, alarmne in kontrolne sisteme, telekomunikacijske sisteme in protihrupne ovire.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, monokristalne sončne celice, polikristalne sončne celice, amorfne sončne celice, fotonapetostne elektrarne, samostojne fotonapetostne elektrarne, integrirani fotonapetostni sistemi.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1424; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

3.
ANALIZA IN NAČRTOVANJE SONČNE ELEKTRARNE
Andrej Gjura, 2012, diplomsko delo

Opis: Povzetek Znan je rek, da imamo okolje, naravo v posodo od svojih zanamcev. Zato ves razvoj stremi k razvijanju novih, obnovljivih virov energije, k razvijanju pridobivanja le-te iz okolja. Ti viri so relativno dosegljivi, potrebno je le znanje, drznost in zadostna podpora za to pristojnih institucij, da peljemo razvoj v željeno smer in odkrivamo nove dimenzije pridobivanja energije, kar bi posledično zmanjšalo izpust toplogrednih plinov, ohranilo in varovalo naravo ter zmanjšalo vsakodnevne življenjske stroške na račun stroškov ogrevanja in hlajenja. Namen diplomske naloge je izdelati solarni sistem, ki bo služil za pridobivanje enosmerne napetosti, ki se s trifaznim razsmernikom pretvori v izmenično napetost in pošlje v omrežje in pokazati, da je iz okolja mogoče pridobiti električno energijo za lastne potrebe in industrijske namene. Sistem bo deloval na principu fotocelic, ki bodo pridobile električno energijo iz okolja s foto napetostnimi moduli. S takim načinom pridobivanja električne energije bomo pripomogli k ohranjanju in obnavljanju narave, ki smo jo z nepravilnim izkoriščanjem sovražnih energetskih fosilnih virov že skoraj uničili.
Ključne besede: Ključne besede: fotonapetostne celice, fotonapetostni modul, fotovoltaični sistem, maximalna delovna točka sledenje, trifazni inverter, oblikovanje in analiza elektrarne
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1980; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici