SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv svinca in selena na ozkolistni koščec (Berula erecta Huds.) v in vitro pogojih
Tadeja Rižnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Veliko območij v Sloveniji in na Zemlji je močno onesnaženih s svincem (Pb). Za reševanje težav, povezanih s Pb je dobro poznati, katere rastline so sposobne rasti na tovrstnih območjih in ali so primerne za fitoremediacijo onesnaženih tal. Selen naj bi imel nekatere pozitivne učinke na rastline. Vpliv svinca in interakcije svinca ter selena na rast in razvoj makrofita vrste Berula erecta smo spremljali glede na spremembo rastnih parametrov, fotokemično učinkovitost PS II, vsebnost fotosintetskih pigmentov, antocianov, vsebnost težkih kovin v tkivih in vsebnost glutationa ter cisteina v tkivih rastlin. Rastline so rastle v Murashige in Skoog mediju z dodanimi raztopinami 10 mg Pb L-1 in 50 mg Pb L-1 (Pb dodan v obliki Pb(NO3)2), kot tudi 10 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ in 50 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ (Se dodan v obliki Na2SeO3). Dodatek Pb zaviralno deluje na rast rastline v višino in na rast korenin, vzpodbuja pa rast stolonov in brstov. Pri kombinaciji svinca in selena je bilo opaziti podobne trende. S podaljševanjem časa izpostavljenosti so se na rastlinah pokazali vse bolj negativni učinki Pb, je pa opazno izboljšanje fitnesa rastline ob dodatku selena glede na nekatere parametre (vsebnost fotosinteznih pigmentov, antocianov).
Ključne besede: Svinec, selen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, pigmenti.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 46; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

2.
Fiziološke značilnosti vodne solate (Pistia stratiotes L.) vzdolž temperaturnega gradienta
Tina Urek, 2017, magistrsko delo

Opis: Invazivnost tujih vrst je povezana z njihovimi ekofiziološkimi odzivi na nove stresne dejavnike. Pistia stratiotes je invazivna tropska rastlina, zato smo z rezultati magistrskega dela želeli ugotoviti njene fiziološke značilnosti vzdolž temperaturnega gradienta v mokrici Topla pri Prilipah. Strugo mokrice smo razdelili na 10 lokacij, ki so se razlikovale glede na temperaturo vode. Ugotavljali smo, katera temperatura vode je optimalna za največji prirast in najboljše možnosti za vegetativno razmnoževanje. Merili smo, kako sta fotokemična učinkovitost in vrednost klorofila v listu (vrednost SPAD) odvisni od temperature okolja. Rezultati meritev so pokazali, da je za P. stratiotes najoptimalnejša temperatura od 25 °C do 30 °C. Rastline pri nižjih temperaturah od 21 °C niso uspevale, prav tako so pri temperaturi nad 35 °C začele rumeneti. Temperatura vode vpliva tudi na temperaturo rozete, ki je enaka temperaturi vode, ter na temperaturo lista, ki je v povprečju za 1 °C hladnejši od temperature vode. Zraven temperature vode imajo velik vpliv tudi temperatura zraka, hranila in pH vode. S pomočjo testa kalivosti ugotavljamo, da se vrsta v mokrici Topla pri Prilipah ob razmnoževanju s stoloni, uspešno razmnožuje tudi s semeni, ki preživijo temperature pod 0 °C in skladiščenje v sedimentni semenski banki.
Ključne besede: vodna solatA, temperaturni gradient, rast, razmnoževanje, fotokemična učinkovitost, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, kalitev
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici