Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Odpadne vode nastajajo pri različnih procesih in imajo velik pomen, saj se z njimi srečujemo vsakodnevno. Zato je pomembno, da imamo čistilne naprave, ki delujejo ustrezno, saj lahko tako zmanjšamo onesnaževanje okolja. Predvsem so pomembne male komunalne čistilne naprave, ki so zelo pogosto uporabljene. Odpadna voda, ki izteka iz čistilne naprave, mora ustrezati določenim kriterijem, ki so predpisani v zakonodaji. V prvem delu diplome je analizirana učinkovitost delovanja dveh malih komunalnih čistilnih naprav. Za določitev učinkovitosti delovanja čistilnih naprav so analizirani naslednji parametri: KPK, BPK5, skupni in amonijev dušik, suspendirane snovi, usedljive snovi in skupni fosfor, ki smo ga še bolj podrobno analizirali in z njegovim obarjanjem pridobili struvit. Kot stranski produkt se iz čistilnih naprav izloča blato, ki se v večini primerov zavrže. Cilj naloge je dokazati, da ima blato veliko energetsko gostoto, saj ga lahko tako uporabimo v energetske namene. V diplomi smo analizirali dva različna vzorca iz male komunalne čistilne naprave in sicer dehidrirano blato in material, ki ostane na finem situ po odstranitvi peščenih delcev in mineralnih olj. Nastale odpadke smo preučili s pomočjo torefikacije. Prav tako smo surove in termično obdelane vzorce analizirali s primerjavo elementne sestave, kurilnih vrednosti in rezultatov analiz FTIR. Ugotovili smo, da lahko blato uporabimo kot biogorivo, saj ima visoko kurilno vrednost.
Ključne besede: učinkovitost čistilne naprave, fosfor, torefikacija, kurilna vrednost, biogorivo
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 655; Prenosov: 123
Celotno besedilo (6,86 MB)

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Ključne besede: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1327; Prenosov: 133
Celotno besedilo (297,35 KB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil pripraviti samogasno mešanico zmanjšane stopnje gorljivosti z ne-halogenskimi zaviralci gorenja v primerjavi s standardno mešanico brez vsebnosti le teh ter določiti stopnjo gorljivosti glede na standard UL 94. Na tehnološki opremi za pripravo in izdelavo končnega granulata smo izdelali štiri različne mešanice, ki so vsebovale različne aditive za izboljšanje stopnje negorljivosti, določili stopnjo negorljivosti ter osnovne fizikalne lastnosti mešanic. Rezultate smo nato primerjali. Na osnovi primerjave rezultatov smo ugotovili, da se določene fizikalno-mehanske lastnosti mešanic precej razlikujejo, kar smo glede na različne dodane aditive tudi pričakovali. Sledi zaključek, da so tako fizikalno-mehanske lastnosti, kakor tudi stopnja negorljivosti pripravljenih mešanic, odvisne predvsem od dobre homogenizacije surovin pri procesu priprave mešanice ter enakomernosti polipropilenske (PP) matrike v fazi kompaundiranja predpripravljene mešanice. Stopnja samogasnosti se je izboljševala z zamenjavami in količinami dodanih aditivov v smeri aktivnih zaviralcev gorenja v osnovno mešanico. Tako je bila stopnja samogasnosti kontrolne mešanice številka 1, pripravljene z aditivom kalcijevega karbonata najslabša in ni dosegla minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, dosegla pa je zahteve po normi UL 94 HB na debelini 3,2 mm. V mešanici številka 2, kjer smo 25 % količine kalcijevega karbonata zamenjali z nehalogenskim aditivom za zmanjšanje stopnje gorljivosti, prav tako nismo dosegli željenih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 3, kjer smo celotno količino kalcijevega karbonata zamenjali z anorganskim aditivom magnezijevim hidroksidom, nam prav tako ni uspelo doseči minimalnih zahtev standarda UL 94 V2, je pa ta mešanica dosegla zahteve standarda UL 94 HB. V mešanici številka 4, kjer smo kot zamenjavo uporabili izbrani aditiv na nehalogenski osnovi, pa smo uspeli doseči željeni rezultat in sicer stopnjo negorljivosti po UL 94 V0. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da se z nehalogenskimi anorganskimi dodatki za zmanjšanje gorljivosti ne da izdelati mešanice s stopnjo negorljivosti po UL 94 V0. Za doseganje le te je bilo potrebno uporabiti aditiv za zmanjšanje gorljivosti na ne-halogenski osnovi, ki je vseboval vezan fosfor, v kombinaciji s pravilno izbranim sinergistom.
Ključne besede: Nehalogenski zaviralci gorenja, Stopnja gorljivosti, Fosfor, Silikon, Polimerni materiali
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1526; Prenosov: 0

Opis: V travniškem poskusu smo od marca 2002 do oktobra 2002 proučevali vpliv gnojenja s fosforjem in kalijem na spremembe v rastlinski sestavi ekološkega travnika v letu prve aplikacije gnojil. Poskus smo izvajali na posestvu Jergač na Libeliški gori (S zemljepisna širina 46º 36' 12'', V zemljepisna dolžina 14º 55' 57'', nadmorska višina 840 m) v občini Dravograd. Poskus smo zasnovali kot latinski kvadrat z osnovno parcelico 8 x 8 m. Obravnavanja (gnojenje je bilo spomladi) v poskusu so bila: A – kontrola (brez gnojenja), B – 390 kg surovega fosfata ha-1, C – 281 kg kalijeve soli ha-1in D – 125 kg P2O5 ha-1 in 112 kg K2O ha-1. Ugotovili smo, da v letu prve aplikacije gnojil posamezna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na botanično sestavo. Za vidnejše vplive gnojenja bi morali poskusno površino gnojiti več let.
Ključne besede: Travnik, gnojenje, fosfor, kalij, botanična analiza
Objavljeno v DKUM: 04.09.2013; Ogledov: 2430; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,01 MB)