1. Določevanje vpliva multivalentnih fosfatnih in sulfonatnih pomožnih snovi na agregacijo proteinov za uporabo v biofarmacevtskih izdelkihTjaša Krepek, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih desetletjih se je biofarmacevtska industrija osredotočila na razvoj bioloških zdravil. Večinoma gre za kompleksne beljakovinske molekule, ki so zahtevne in drage za izdelavo ter imajo omejen rok uporabe, ki je posledica nestabilnosti samih beljakovin. Na nestabilnost proteinov in agregacijo lahko vplivamo z dodatkom malih molekul in pomožnih snovi kot so površinsko aktivne snovi, pufri, sladkorji, soli itd., ki se na protein neposredno vežejo in ga tako stabilizirajo. Dosedanje raziskave so že preučile vpliv adenozin tripolifosfata in tripoli fosfata na agregacijo biofarmacevtskih proteinov, zato smo v diplomskem delu preučili še vpliv petih drugih že priznanih fosfatnih ionov in za primerjavo izbrali še deset ATP- ju podobnih sulfonatnih spojin, saj so polifosfati nagnjeni k hidrolizi in posledično niso primerni za uporabo kot pomožne snovi. Uporabili smo modelni protein lizocim kokošjega beljaka ter preverjali vpliv pomožnih snovi pri različnih koncentracijah na kinetiko agregacije proteina, ki smo jo spremljali z UV- Vis spektrometrijo. S pomočjo UV-Vis spektrometrije smo opravili tudi presejalni test pomožnih snovi na agregacijo proteina in izračunali delež monomernega proteina. Ugotovili smo, da fosfatne pomožne snovi in večina sulfonatnih učinkovito zaščitijo in stabilizirajo protein in ga tako zaščitijo pred agregacijo kot je ta podvržen temperaturnemu stresu ter ga zaščitijo pred agregacijo v daljšem časovnem obdobju, prav tako tudi zmanjšajo delež monomernega proteina v vzorcu. Preverili smo tudi vpliv pomožnih snovi na agregacijo delno razvitih beljakovin, kar smo dosegli z dodatkom ditiotreitola ali DTT, ki cepi disulfidne mostičke v beljakovini. V povprečju se je izkazalo, da dajejo boljše rezultate fosfatne pomožne snovi in ne sulfonatne. Najboljše rezultate sta med pomožnimi snovmi dala ATP in TPP, preostale pomožne snovi pa dale primerljive rezultate.
Ključne besede: protein, agregacija, pomožne snovi, fosfati, sulfonati, fazni diagram
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (4,50 MB) |
2. Uporaba alginatnih nosilcev za odstranjevanje onesnažil iz vodeNina Ribič, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bilo odstranjevanje fosfatnih ionov iz vode z adsorpcijo na sintetizirane nosilce ter primerjava učinkovitosti med alginatnimi nosilci z dodatkom PVA ter imobiliziranimi maghemitnimi nanodelci v alginatnih nosilcih z dodatkom PVA. Tako smo s spreminjanjem različnih parametrov (čas absorpcije, količina nosilcev, količina vezanih maghemitnih nanodelcev, oblika posode) proučevali učinkovitost odstranjevanja fosfatnih ionov z obema vrstama alginatnih nosilcev s PVA.
Rezultati odstranjevanja fosfatnih ionov iz vode z obema vrstama nosilcev so pokazali učinkovitost tako maghemitnih PVA- alginatnih nosilcev kot PVA- alginatnih nosilcev brez nanodelcev. Po 20 minutah smo dosegli z 3,94 g maghemitnih PVA- alginatnih nosilcev znižanje koncentracije fosfatnih ionov za 40,3 %, s 3,51 g PVA- alginatnih nosilcev brez maghemitanih nanodelcev pa le 21,5 %. Po 24 urah smo dosegli najvišje znižanje koncentracije fosfatnih ionov v obeh primerih, in sicer 98,5 % z maghemitnimi nanodelci ter 97,9 % brez njih.
Ključne besede: fosfor, fosfati, maghemit, nanodelci, PVA, alginat
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1298; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,92 MB) |
3. RAZVOJ TEHNOLOŠKEGA PROCESA PRIDOBIVANJA PREHRAMBENIH KALCIJEVIH FOSFATOVTanja Tatjana Medveš, 2013, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je prikazati razvoj tehnološkega procesa proizvodnje prehrambenih kalcijevih fosfatov s poudarkom na sušenju z razprševanjem.
V TKI Hrastnik smo edini proizvajalci prehrambenih kalcijevih fosfatov v Sloveniji, prav tako je na razpolago zelo malo literature o proizvodnih postopkih pridobivanja le-teh, zato se pri razvoju tehnološkega postopka opiramo predvsem na zahteve kupcev, ki določajo, kakšen naj bo produkt. Seveda je potrebno upoštevati tudi zahteve, ki jih narekujejo predpisi.
Prva faza razvoja tehnološkega procesa prehrambenih kalcijevih fosfatov je potekala v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani, kjer smo na pilotni napravi testirali in definirali procesne parametre kot so pH vrednost napajalne raztopine (slurry-ja), temperatura reakcije, vstopna in izstopna temperatura napajalne raztopine za sušenje na razpršilnem sušilniku.
Druga faza razvoja prehrambenih kalcijevih fosfatov pa je prenos iz pilotne naprave v proizvodni proces, kjer smo definirali še preostale procesne parametre, kot so pretok napajalne raztopine na razpršilni disk, hitrost razprševanja oziroma hitrost vrtenja razpršilnega diska.
Ugotovili smo, da samo s sušenjem in sejanjem ne dosežemo ustrezne porazdelitve velikosti delcev, prav tako pa samo s povečanjem hitrosti razprševanja problema neustrezne porazdelitve velikosti delcev ne rešimo. Potrebna je še dodatna operacija in to je mletje.
Ključne besede: kalcijevi fosfati, sušenje, sušenje z razprševanjem, porazdelitev velikosti delcev, mletje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2982; Prenosov: 257
Celotno besedilo (4,86 MB) |
4. Določanje težkih kovin z ICP - AES v kalcijevih fosfatihTanja Tatjana Medveš, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil s pomočjo meritev realnih vzorcev kalcijevih fosfatov in meritev referenčnih materialov oziroma standardov z ICP — AES ugotoviti ali je ta metoda primerna za določanje vsebnosti arzena, kadmija in svinca v vzorcih kalcijevih fosfatov krmne in prehrambene kvalitete ter pregled rezultatov realnih vzorcev glede na veljavno zakonodajo. Ker je proizvajalcev kalcijevih fosfatov v svetu zelo malo, tudi literature o analitiki ni veliko.
Najprej sem s pomočjo referenčnega materiala in pripravljenih standardov potrdila, da je metoda, s katero sem določevala vsebnost težkih kovin, primerna za izbrano merilno območje. Nato sem izmerila še vsebnost težkih kovin v realnih vzorcih kalcijevih fosfatov ter njihove vrednosti primerjala z veljavno zakonodajo na področju krme in živil.
Vsebnosti arzena, kadmija in svinca so v skladu z zakonodajo v kalcijevih fosfatih krmne kvalitete od 10 mg/kg za arzen in kadmij, do 15 mg/kg za svinec. V kalcijevih fosfatih prehrambene kvalitete pa so te vrednosti nižje, saj znašajo od 1 mg/kg za kadmij, 3 mg/kg za arzen in 4 mg/kg za svinec.
Ključne besede: ICP – AES, kalcijevi fosfati, težke kovine, arzen, kadmij, svinec
Objavljeno v DKUM: 20.07.2010; Ogledov: 3671; Prenosov: 534
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. |
6. Problematika vpliva kvalitete vode v mestnem omrežju centralne kurjave v Velenju : diplomsko delo visokostrokovnega študijskega programaJudita Krneža, 1999, diplomsko delo Ključne besede: dozacija zaščitnih sredstev, razplinjanje kisika, kvaliteta vode, obtočne vode, pH, karbonati, sulfati, silikati, fosfati, korozija, trdota vode
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2697; Prenosov: 0 |
