| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VREDNOTENJE PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE Z EPOKSI PREMAZI S POMOČJO ELEKTROKEMIJSKE IMPEDANČNE SPEKTROSKOPIJE
Saša Skale, 2009, doktorska disertacija

Opis: Elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) smo uporabili za preučevanje zaščitnih lastnosti različnih sistemov protikorozijske zaščite z epoksi premazi. Pripravili smo dve seriji vzorcev z epoksi sisitemi zaščite v intervalu med približno 150µm in 250µm. Pri prvi seriji vzorcev smo na površine peskane do stopnje Sa 21/2 po ISO 8501-1 nanesli epoksi cink fosfatni temelj, epoksi vmesni premaz z železovim luskavcem (MIOX) in običajni epoksi pokrivni premaz. Druga serija je imela navaden barierni epoksi temelj. Vmesni in pokrivni premaz pa sta ostala ista kot pri prvi seriji vzorcev. Prvi trije vzorci druge serije, so bili nanešeni na površine peskane do stopnje Sa 21/2 po ISO 8501-1. Preostanek druge serije pa je bil nanešen na ročno očiščene površine do stopnje St 2 po ISO 8501-1. Pripravljene vzorce smo izpostavili v vlažni komori (ISO 6270-1) in jih preučili z elektrokemijsko impedančno sprektroskopijo. Vrednotenje začetnih EIS meritev vzorcev je pokazalo pomembna odstopanja od običajnih modelov nadomestnih vezij. Na kompeksni ranini smo ugotovili, pred razvojem prevodnih por v premaznem sistemu, precejšen obseg realne komponente impedance, kasneje pa širjenje oziroma sploščitev polkroga. Preučitev začetnih meritev je pokazala, da njihovo slabo ujemanje s nadomestnimi vezji ne more biti posledica hrapavosti kovinske podlage ali pa nehomogenosti premaznega filma. Predlagali smo izboljšan model nadomestnega vezja, ki dodatno upšteva neposreden prenos — difuzijo ionov skozi premazni film. Izboljšan model uveljavi dodatni neskončni Warburgov element, ki premošča dosedanja elementa za kapacitvnost premaza in upornost por. Neskončni Warburgov element je rezultat rešitve drugega Fick-ovega zakona v primeru difuzije ionov skozi premazni film. Izboljšan model bolje razlaga EIS meritve, tudi v primerjavi s nadomestnim vezjem, ko namesto kapacitivnosti premaza uporabimo empirični konstantni fazni element (CPE). Vrednosti elementov nadomestnega vezja, ki jih določimo s primerjavo z EIS meritvami odražajo mehanizme transporta ionov skozi premazni film. Predlagali smo, da se vrednosti elementov nadomestnega vezja uporabijo za razvrščanje oziroma kvalitativno vrednotenje površinske zaščite s premazi. Rezultati razvrščanja se v veliki meri ujemajo z rezultati konvencionalnega ocenjevanja sistemov zaščite v vlažni komori. Primerjava aktivne inhibicije korozije zaradi cink fosfatnega temelja z bariranimi lastnostmi premaznega filma pokaže, da so slednje prevladujoče pri opredelitvi kvalitete sistema zaščite. Izkaže se tudi, da uporaba cink fosfatnega temelja pri debelinah sisteme zaščite nad 200µm ni potrebna. Obseg prenosa naboja skozi premazni sistem je pri prvi seriji vzorcev bistveno večji kot pri drugi seriji. To posredno potrjujejo rezultati konvencionalnega staranja premazov v vlažni komori. Ocenjevanje vzorcev druge serije pokaže bistveno slabše zaščitne lastnosti sistemov nanešenih na ročno očiščeno podlago (St 2 po ISO 8501-1). Ti kažejo večje obsege difuzije in prenosa ionov skozi pore v primerjavi z vzorci s sistemom zaščite na peskani podlagi. Rezultate ocenjevanja s pomočjo elementov nadomestnih vezij potrjujejejo tudi rezultati staranja v vlažni komori. Ob koncu staranja v vlažni komori so imeli vzorci druge serije, s sistemom zaščite na ročno očiščeni podlagi, poslabšano adhezijo,. Vzorci s sistemi na peskani podlagi pa so ohranili začetno popolno adhezijo. To je v skladu z uveljavljenimi konvencijami za pripravo površin v industriji protikorozijske zaščite s premazi.
Ključne besede: elektrokemijska impedančna spektroskopija, protikorozijski premazi, vlažna komora, nadomestna vezja, CPE, Warburgova impedanca, vrednotenje epoksi premazov, cink fosfat, železov luskavec, priprava površin, epoksi poliamino amidni premazi, ISO 12944
Objavljeno: 11.01.2010; Ogledov: 3428; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (6,12 MB)

3.
DOLOČANJE ANIONOV Z IONSKO KROMATOGRAFIJO
Leonida Zalar, 2012, diplomsko delo

Opis: Kvaliteta vode odraža sestavo vode, odvisno od naravnih procesov in aktivnosti človeka, kar določamo s kvalitativno in kvantitativno oceno. Parametri, ki opisujejo kvaliteto vode, so odvisni od namena uporabe vode. Za vsako nameravano uporabo vode obstaja skupina parametrov, ki najustrezneje izražajo kvaliteto. Vsebnost določenih anionov, kot so na primer klorid, nitrat (V), sulfat, fosfat in nitrat (III) je pokazatelj kvalitete vode. Diplomska naloga obsega določanje koncentracije anionov z ionsko kromatografijo in primerjavo določanja koncentracije fosfata z ionsko kromatografijo in molekulsko spektroskopijo. Po optimizaciji analiznega postopka smo izvedli validacijo analizne metode. Potrdili smo, da so rezultati meritev natančni in točni ter da je metoda primerna za določanje vsebnosti anionov v različnih vrstah vod.
Ključne besede: Ionska kromatografija, validacija, anioni, fosfat
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1523; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (809,69 KB)

4.
Uravnavanje vsebnosti železa v Zn-fosfatni kopeli med procesom Zn-fosfatiranja
Matej Stupan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil uravnavati vsebnost železa med procesom cink-fosfatiranja v cink-fosfatni kopeli s temperaturo 55°C in pH 2. Cink-fosfatna prevleka se uporablja kot porozen medij in na surovcu služi kot podlaga, na katero se nanese milo. Milo deluje kot mazalno sredstvo pri hladnem preoblikovanju na stiskalnici, saj olja zaradi svojih fizikalnih lastnostih niso primerna in bi v najslabšem primeru lahko prišlo do zvara med orodjem in obdelovalcem. Prevleka ima značilno sivo barvo, po kateri se lahko tudi piše. Zaradi prevelike vsebnosti železa prihaja do napak pri nadaljnjih postopkih hladnega preoblikovanja na stiskalnicah. Obdelovanci imajo optimalne lastnosti pri koncentraciji železa okoli 4 g/L. Pri koncentracijah višjih od 7 g/L je potrebno fosfatno kopel izprazniti in nastaviti novo. Pri tem se pojavijo dodatni stroški, saj se celoten proces zaustavi, potreben je nakup novih kemikalij in obdelava odpadnih voda na čistilni napravi. Namen dela je bil uravnati koncentracijo železa na želen nivo. S tem bi dosegli višjo kvaliteto polizdelkov in znižali stroške za nakup kemikalij. Proces proizvodnje bi potekal brez večjih prekinitev, saj je pri previsoki koncentraciji potrebno fosfatno kopel prečrpati v čistilno napravo in nastaviti novo. S predlagano metodo bi se zmanjšal strošek čistilne naprave za obdelovanje težkih kovin, hkrati bi doseli nižjo stopnjo onesnaženosti reke z izpusti.
Ključne besede: cink-fosfat, železo, površinska zaščita, fosfatiranje
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 465; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
Vpliv biokemičnih in kliničnih značilnosti na pojav peritonitisa, pri pacientih zdravljenih s peritonealno dializo
Ana Koroša, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientih s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s peritonealno dializo (PD), lahko številni dejavniki prispevajo k nastanku peritonitisa. Namen naše raziskave je bil pri pacientih, zdravljenih s PD, analizirati povezavo med različnimi kliničnimi dejavniki in biokemičnimi vrednostmi ter pojavom peritonitisa. Metode: V raziskavo smo vključili 53 pacientov, starih od 15 do 67 let, ki so začeli zdravljenje s PD na Oddelku za dializo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v obdobju od maja 1998 do novembra 2016. Analizirali smo biokemične vrednosti in klinične dejavnike pacientov, zdravljenih s PD, ob pričetku zdravljenja s PD ter nato ob pojavu prvega peritonitisa oziroma ob koncu opazovanega obdobja. V opazovanem obdobju 1615 mesecev (1–123,7 meseca, povprečno 30,5±30,9 meseca), smo pri 15 pacientih (28,3 %) diagnosticirali peritonitis. Rezultati: Pacienti, ki so preboleli peritonitis, so imeli v primerjavi s pacienti brez prebolelega peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD višjo koncentracijo serumskega fosfata (U = 155,00, p = 0,010). Povprečni čas verjetnosti pojava prvega peritonitisa pri vseh pacientih je bil 77,4 meseca (95% IZ [59,7; 95]). Pacienti z normalnim serumskim fosfatom ob pričetku zdravljenja s PD so imeli povprečen čas preživetja, do pojava peritonitisa, 110 mesecev (95% IZ [92,1; 127,9]), pacienti z visokim serumskim fosfatom pa so imeli povprečen čas preživetja do pojava peritonitisa, 67,3 mesecev (95% IZ [10; 47,7]). Razprava: Rezultati naše raziskave kažejo na pomemben vpliv serumskega fosfata na pojav peritonitisa ob pričetku zdravljenja s PD. Ta ugotovitev je lahko v pomoč pri prepoznavanju pacientov, ki zdravljenje s PD pričnejo z visokim nivojem serumskega fosfata in imajo zato višje tveganje za nastanek peritonitisa.
Ključne besede: končna odpoved ledvic, preddializno izobraževanje pacientov, peritonealna dializa, peritonitis, serumski fosfat.
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 329; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (958,26 KB)

6.
Stopnja mašenja membrane pri filtraciji različnih onesnažil
Sara Vinkovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrke naloge je bil očistiti pitno vodo, obogateno s huminskimi kislinami (HA), železovimi(II) ioni, kadmijevimi ioni in fosfati ter določiti stopnjo mašenja membrane. Hoteli smo ugotoviti, kako interakcije med onesnažili, pH vzorca in masne koncentracije onesnažil vplivajo na stopnjo mašenja membrane. Vzorce smo pripravili v laboratoriju in jih filtrirali skozi polietersulfonsko (PES) membrano na ultrafiltracijski (UF) aparaturi. Začetnim vzorcem in permeatu, ki smo ga zbirali med UF, smo izmerili fizikalno kemijske parametre: motnost, električno prevodnost, absorbanco, s katero smo določili masne koncentracije onesnažil in koncentracijo Cd2+ ionov na aparaturi za atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS). Stopnjo mašenja smo izračunali preko pretokov, posneli smo tudi FTIR spektre čiste PES membrane in membrane po UF vzorcev ter izmerili kontaktni kot, s katerim smo določili naravo membrane. Rezultati so pokazali, da se membrana precej maši pri vseh onesnažilih. Najvišje stopnje mašenja zaznamo pri vzorcih, obogatenih s HA in vzorcih, obogatenih s HA in Fe2+. Visoko stopnjo mašenja zaznamo tudi pri vzorcih, obogatenih s HA in PO43-, medtem ko pri vzorcih, obogatenih s HA in Cd2+, izstopajo vzorci pri pH 5, ki imajo visoko stopnjo mašenja, potem pa stopnja s pH vrednostjo pade. Ugotovili smo tudi, da se membrana bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah HA, ni pa nujno, da se bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah drugih onesnažil, saj smo ugotovili, da je stopnja mašenja membrane odvisna od sposobnosti vezave HA in onesnažila v kompleks in od tekmovanja med HA in PO43-, ki sta v vodi negativno nabita. Rezultati masnih koncentracij so pokazali, da nam je uspelo vodo očistiti onesnažil. Masne koncentracije HA so se pri vseh vzorcih znižale pod 1 mg/L, ob prisotnosti drugih onesnažil pa celo pod 0,5 mg/L. Prav tako so se znižale masne koncentracije PO43- in Fe2+, in sicer pod 0,06 mg/L. Masne koncentracije Cd2+ so se najbolj znižale pri pH 9, in sicer pod 1 mg/L, pri ostalih vzorcih pa so bile masne koncentracije višje. Pod dovoljeno mejo, tj. 0,2 mg/L, nam je uspelo znižati masne koncentracije Fe2+. Prav tako nam je uspelo pod dovoljeno mejo, tj. 0,3 mg/L, znižati masne koncentracije PO43-.
Ključne besede: ultrafiltracija, PES membrana, huminske kisline, stopnja mašenja membrane, kovinski ioni, fosfat
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 144; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici