| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE PRI POUKU DRUŽBE V PETEM RAZREDU
Katja Štern, 2010, diplomsko delo

Opis: V preteklosti se je učenčevo znanje ocenjevalo predvsem s testi in drugimi preglednimi metodami, tudi oblike pouka so bile primerne takšnemu načinu ocenjevanja. Sodoben način poučevanja, učenja in ocenjevanja pa temelji na avtentičnih oblikah, ki so usmerjene v proces doživljanja, mišljenja in vrednotenja. V teoretičnem delu naloge opisujemo splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja ter vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Predstavimo demokratizacijo ter taksonomije učnih ciljev ter možnosti poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku družbe. V empiričnem delu ugotavljamo stanje preverjanja in ocenjevanja pri pouku družbe v petem razredu. Pri tem nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji poslužujejo sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja ter ali obstajajo razlike pri uporabi le-teh med učitelji glede na strokovni naziv in delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se večini učiteljev pri pouku družbe v petem razredu zdi najpomembnejše, da učenci usvojijo spretnosti in veščine, od učencev pa zahtevajo obvladovanje višjih ravni znanja. Pri ocenjevanju dovoljujejo demokratizacijo, se dovolj poslužujejo formativnega spremljanja učencev in pri tem kot pristop največkrat uporabljajo analiziranje sprotnih in končnih izdelkov. Ugotovili smo, da so avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja slabo razširjene, ter da učitelji znanje najpogosteje ocenjujejo ustno. Prihaja tudi do statistično značilnih razlik glede na strokovni naziv in delovno dobo učiteljev in sicer največkrat tako, da uporaba sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja z nižjim nazivom oziroma manjšo delovno dobo učiteljev upada.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, cilji, oblike ocenjevanja, avtentično ocenjevanje, samoocenjevanje, nivoji znanja, formativno spremljanje znanja, demokratizacija ocenjevanja.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 4237; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanja
Nastja Bat, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim. V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija.
Ključne besede: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija.
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 4744; Prenosov: 1381
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
FORMATIVNO SPREMLJANJE ZNANJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Mateja Kop, 2015, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje ima v današnjem casu vedno pomembnejšo vlogo, saj pomeni bolj nazorno spremljanje slehernega ucenca ob pomoci in povratni informaciji ucitelja za doseganje optimalnega rezultata ucenca, primernega njegovim realnim zmožnostim. Konstruiranje znanja poteka ob procesu osmišljanja lastnih izkušenj. Pojmovanje bistva in nastajanja znanja temelji na prepricanju, da znanje ni nekaj, kar obstaja objektivno, neodvisno od tistega, ki spoznava, ampak je subjektiven konstrukt (zgradba), ki ga v procesu osmišljanja lastnih izkušenj ustvarja vsak posamezni ucenec. Proces formativnega spremljanja je osredotocen na ucenca, pri cemer ucenec razvija spretnosti in vešcine, ki vodijo v samostojno reševanje nalog. Vloga ucitelja je, da ucenca spremlja znotraj t. i. obmocja bližnjega razvoja, kar pomeni, da mu nudi ravno pravšnjo mero pomoci in vodenja. Na eni strani so ucenci v takšnem konstruktivisticnem okolju sooceni z izzivom, ki ga predstavlja samostojno odkrivanje koncepta, hkrati pa se ucijo, kako se uciti, razvijajo ter implementirajo strategije, ki so znacilne za samostojne mislece in ucence. Prav tako je bistvo konstruktivizma v pedagogiki poudarjanje nacina, procesa, ucencevega pridobivanja znanja oz. oblikovanja konstrukta. Za ucitelje, ki formativno spremljajo ucencevo znanje, je v veliki meri pomemben proces ucenja, to je proces, skozi katerega posameznik usvaja spretnosti, strategije in sredstva, s katerimi lahko ucinkovito izvede ucno nalogo. Pomembno je tudi, kdaj in kako se uporablja posamezna ucna strategija.
Ključne besede: Osnovna šola, konstruktivizem, preverjanja znanja, formativno spremljanje, avtenticne in alternativne oblike preverjanja znanja, povratna informacija, portfolio.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 4976; Prenosov: 869
.pdf Celotno besedilo (458,94 KB)

4.
PORTFOLIO IN FORMATIVNO SPREMLJANJE DOSEŽKOV UČENCEV NA PRIMERU JUŽNE AFRIKE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Tjaša Bevc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjamo s problematiko udejanjanja ciljev sodobne šole v procesu učenja in poučevanja. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del predstavlja teoretični okvir, ki je podlaga za izvedeno raziskavo Vpeljava kombinacije formativnega spremljanja in portfolia v pouk geografije, podrobno predstavljena v drugem delu magistrske naloge. V teoretičnem okvirju naloge smo na osnovi deskriptivne metode analizirali nove pristope k izobraževanju in s pomočjo že izvedenih raziskav ugotavljali prednosti in slabosti le-teh. Pri tem smo se osredotočili na izbrano strokovno gradivo, ki se ukvarja s formativnim spremljanjem in portfoliem. V okviru raziskave je bil v šolskem letu 2014/2015 izveden pouk geografije z učenci osmega razreda. Za namen pouka smo načrtovali izdelavo gradiv, izvedbo in evalvacijo raziskave Vpeljava kombinacije formativnega spremljanja dosežkov učencev in portfolia v pouk geografije na primeru Južne Afrike pri pouku geografije v osnovni šoli. Z raziskavo smo dokazali, da imajo sodobni koncepti znanja pozitivni vpliv na učence v smislu razvijanja spretnosti in veščin.
Ključne besede: Portfolio, formativno spremljanje, sodobni koncepti znanja, pouk geografije.
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1797; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu tehnika in tehnologija
Kristina Plavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje se ne samo iz stoletja v stoletje ampak tudi iz leta v leto spreminja. Vedno večji poudarek dobivajo avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja in vedno bolj se vpeljuje sprotno preverjanje učenčevega napredka. Pri pridmetu Tehnika in tehnologija, se vpeljuje ocenjevanje na praktičnem delu in vedno bolj izhlapevajo oblike pisnega ocenjevanja znanja. V teoretičnem delu smo opisali pojma preverjanje in ocenjevanje, povzeli različne definicije mnogih avtorjev in opisali različne vrste, oblike in načine preverjanja in ocenjevanja. Podrobneje smo tudi pregledali avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih predlagamo za uporabo pri predmetu Tehnika in tehnologija. Pogledali smo si tudi taksonomije, katere nam pomagajo, da učenci dosegajo višje cilje znanja. V empiričnem delu smo raziskali trenutno stanje preverjana in ocenjevanja znanja pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zanimalo nas je predvsem katere oblike preverjanja in ocenjevanja uporabljajo in v kolikšni meri so že vpeljane avtentične oblike preverjanja in ocenejvanja. Rezultati so pokazali, da učitelji sproti spremljajo učenčeve napredke, da si učenci ocene pridobijo ob izdelavi izdelkov, da je vedno manj pisnih testov in da se nekateri učitelji že poslužujejo avtentičnih oblik ocenjevanja, kot sta portfolijo in samoocenjevanje. Učitelji pa so tudi izpostavili, da je vedno več otrok s slabo motoriko rok in slabo razvitim kritičnim mišljenjem.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, avtentično preverjanje, taksonomije, portfolijo, samoocenjevanje, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 735; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Individualni napredek učencev pri učenju slovenščine kot tujega jezika
Barbara Škerget, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na jezikovni napredek učencev pri slovenščini kot tujem jeziku. V teoretičnem delu smo opisali različna poglavja, ki se prepletajo z našo raziskavo. Učenci, ki sodelujejo v raziskavi, imajo različne prve, druge in tuje jezike, zato smo te pojme najprej opredelili. Sledi poglavje o formativnem spremljanju, ki smo ga uporabili v raziskavi, uporabljajo pa ga tudi na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. V poglavju Usvajanje oz. učenje jezikov smo osvetlili pojem dvojezičnosti, saj so udeleženci v raziskavi dvojezični govorci. Prav tako smo se v tem poglavju osredotočili na interakcijo med jezikom in kulturo, saj učenci večkrat menjajo bivalno okolje ter se začnejo učiti novega jezika in spoznavati novo kulturo. V zadnjem poglavju je predstavljena Britanska mednarodna šola v Ljubljani, kjer smo izvedli raziskavo. V empiričnem delu je predstavljen potek naše raziskave. V določenem časovnem obdobju smo spremljali jezikovni napredek učencev v znanju slovenščine kot tujega jezika na osnovi besedišča izbrane teme. V raziskavi so sodelovali štirje učenci iz petega razreda, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. V obdobju raziskovanja smo preverjali začetno, vmesno in končno stanje znanja slovenščine kot tujega jezika na temo oblačila. Rezulate smo analizirali s pomočjo kriterija, ki smo ga izdelali sami. Na osnovi rezulatov lahko povemo, da učenci predznanja o tej temi niso imeli ali so ga imeli zares malo. Njihovi rezultati so se občutno izboljšali po drugem ustnem preverjanju znanja, kjer zasledimo velik jezikovni napredek učencev na osnovi besedišča na izbrano temo. Manjši napredek zasledimo le pri Učencu 3. Rezultati tretjega ustnega preverjanja znanja so pokazali, da je pri učencih jezikovno znanje izbrane teme rahlo upadlo. Le Učenec 3 je za razliko od drugih napredoval.
Ključne besede: jezikovni napredek, slovenščina kot tuji jezik, dvojezičnost, formativno spremljanje, ustno preverjanje znanja, Britanska mednarodna šola v Ljubljani
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 468; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanja
Alja Kosem, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 129; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

8.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 97; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici