Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil s pomočjo kvantitativnega in kvalitativnega metodološkega pristopa ugotoviti, v kolikšni meri se učitelji zgodovine v osnovni šoli poslužujejo didaktičnih iger pri svojem pouku. V teoretičnem delu smo analizirali otroško igro, različne vrste iger, kot so fizična igra, simbolna igra in igra s pravili, ter raziskali, kako te oblike iger prispevajo k razvoju in učenju otrok. Poseben poudarek smo namenili didaktičnim igram in njihovi vlogi pri spodbujanju aktivnega učenja ter inovativnim učnim metodam, ki presegajo tradicionalne pedagoške pristope. Primerjali smo tradicionalni pouk in pouk, obogaten z didaktičnimi igrami, ter preučili prednosti in slabosti obeh metod. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo preučevali pogostost uporabe didaktičnih iger pri pouku zgodovine ter jih kvalitativno preizkusili na Osnovni šoli Fram. Rezultati kažejo, da učitelji prepoznavajo didaktične igre kot učinkovito dopolnilo pri utrjevanju in ponavljanju snovi, saj spodbujajo aktivnost in motivacijo učencev. Učitelji, ki uporabljajo formativno spremljanje, igre pogosteje vključujejo v pouk, vendar se hkrati soočajo z izzivi, kot sta pomanjkanje časa in manjša primernost iger za preverjanje znanja.
Ključne besede: Otroška igra, didaktične igre, formativno spremljanje, učni proces, učenje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Formativno spremljanje je v zadnjih letih zbudilo veliko zanimanja pri osnovnošolskih učiteljih. Je vrsta pouka, ki vključuje veliko aktivne vloge učenca ter izgradnjo trajnega in kakovostnega znanja, za kar se učitelji vedno bolj zavzemajo. S tem namenom je v magistrski nalogi predstavljen praktičen pouk, ki vključuje elemente formativnega spremljanja v 3. razredu osnovne šole. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje predstavili koncept formativnega spremljanja, njegove elemente, načela ter se osredotočili na praktično izvedbo formativnega spremljanja. V empiričnem delu magistrske naloga je predstavljen pouk, ki je zasnovan na elementih formativnega spremljanja. Predstavljen je podroben opis pouka; načrt, izvedba, potek pouka ter vrednotenje. Pouk smo zasnovali ter na podlagi tega izdelali in načrtovali aktivnosti. Uporabnost je bila preverjana v 3. razredu na eni izmed savinjskih osnovnih šol. Rezultate smo pridobili s pomočjo opazovanja s ček listo, fokusne skupine in intervjuja z učiteljico. Ugotovili smo, da so učenci pri pouku, ki vključuje formativno spremljanje, motivirani za delo ter pri delu aktivni. Večje je tudi pomnjenje snovi in zadovoljstvo učencev.
Ključne besede: formativno spremljanje, ček lista, učenci, samovrednotenje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Diplomsko delo Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu se navezuje na spodbujanje raziskovanja pri otrocih, starih 4–5 let, in omogočanje otrokom več naravoslovnih izkušenj preko pripravljenih naravoslovnih kotičkov. Naloga je razdeljena na tri dele. Teoretični del zajema vsebine značilnosti učenja predšolskih otrok, formativno spremljanje in opis naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci so že po naravi raziskovalci, če pa jim ponudimo še spodbudno okolje, lahko pridobijo več izkušenj in sami pridejo do rešitev. S tem smo s formativnim spremljanjem zagotovili otrokom ustrezno podporo za njihov razvoj in učenje v danih trenutkih. V empiričnem delu je predstavljen moj namen raziskovalnega dela, v zadnjem delu pa opis dejavnosti in rezultati, ki smo jih pridobili preko beleženja na opazovalne protokole prvi in peti dan raziskovanja. Protokoli so sestavljeni po kriterijih formativnega spremljanja otrokovega napredka. Ugotavljala sem, v katerih od treh ponujenih kotičkov bodo otroci bolj aktivni in v katerem od kotičkov bo bolj opazno učenje otrok od otroka. V raziskavi so sodelovali otroci, stari 4–5 let, Vrtca Gumbek v Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Sodelovalo je 22 otrok, od tega 11 deklic in 11 dečkov. Raziskava je pokazala, da so bili najbolj aktivni v kotičku s polži, tukaj je bilo opazno tudi največ učenja otrok od otrok.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni kotički, formativno spremljanje, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 1265; Prenosov: 211
Celotno besedilo (3,47 MB)

Opis: Magistrsko delo teoretično predstavi znanstvena spoznanja glede osnovnih procesov učenja s poudarkom na načinih krepitve metakognicije. Osredotoča se na koncept miselne naravnanosti. Namen naloge je predstaviti tudi nekatera procesna znanja in učne strategije, ki bi bile primerne pri izvajanju individualne dodatne strokovne pomoči iz matematike. Uporabljena je bila študija primera z metodo opazovanja z udeležbo. V raziskavo je bila vključena učenka sedmega razreda s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ugotovljeno je bilo, da učenke v času spremljanja ni bilo mogoče osvoboditi predstave o tem, da ne sme delati napak in da so lahko samo nekateri učenci dobri pri matematiki. Tudi uporaba strategij je v tem obdobju ostala enaka in se ni izboljšala. Starši menijo, da hčerka zna uspešno uporabljati izbrane učne strategije, ki so bile uporabljene v raziskavi. Ocenjeno je bilo, da učenka ni usvojila strategije samospraševanja, čeprav jo je sama dojemala kot delno usvojeno. Zaznane pa so bile manjše pozitivne spremembe oziroma vpliv izvajalca na počutje učenke pri urah dodatne strokovne pomoči. Na koncu dela je predstavljen še načrt nadaljnjega dela z učenko.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, metakognicija, pozitivna matematična miselna naravnanost, formativno spremljanje, povratne informacije
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 786; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,43 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo formativno spremljanje kot sodoben pristop k poučevanju in učenju. Posebno pozornost namenimo formativnemu spremljanju pri pouku kemije in predstavimo izkušnje dveh učiteljic Osnovne šole Brinje in Osnovne šole Neznanih talcev. Namen magistrskega dela je raziskati, kako in v kolikšni meri so učenci vključeni v pouk formativnega spremljanja ter kakšen odnos imajo do takšnega načina poučevanja. S predhodno oblikovanim instrumentarijem za spremljanje pouka analiziramo vključenost učencev pri oblikovanju kriterijev uspešnosti ter njihovo sodelovanje v času skupinskega dela. Za namen raziskave smo pripravili štiri preizkuse znanja iz tematskih sklopov Kemija je svet snovi in Kemijske reakcije. Raziskavo smo opravili na vzorcu 46 učencev osmih razredov dveh slovenskih osnovnih šol. Z analizo rezultatov preverjanj znanj posameznih učencev smo ugotovili, da je svoje znanje ob koncu obravnavanega učnega sklopa nadgradilo enajst učencev (24 %), 13 učencev (28 %) je ohranjalo približno enak nivo znanja, 22 učencev (48 %) pa je pokazalo slabše znanje. Po individualnem pogovoru s skupno 24 učenci smo ugotovili, da so preverjanja znanja učencem sicer pomagala pri spremljanju lastnega napredka, vendar jih niso izkoristili za sprotno nadgradnjo znanja. Učenci so kot pozitivno stran formativnega spremljanja pouka izpostavili sprotna preverjanja znanja, učinkovite povratne informacije, najbolj pa so jim pri nadzorovanju lastnega napredka znanja pomagali zapisani kriteriji uspešnosti. Učiteljem svetujemo, da pred začetkom in med obravnavo novega sklopa snovi natančno opredelijo kriterije uspešnosti z vključenostjo učencev ter jim večkrat podajo povratno informacijo, saj učenci tako lažje gradijo na razumevanju snovi in spremljajo lasten napredek.
Ključne besede: formativno spremljanje, pouk kemije, odnos učencev do lastnega učenja, aktivnost učencev, elementi formativnega spremljanja
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 1150; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,44 MB)