| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPELJAVA T. I. »ZELENE UČILNICE Z MEDPREDMETNIM POVEZOVANJEM« V UČNI SISTEM IN NJENI VPLIVI NA UČNO USPEŠNOST
Veronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
Snovanje pedagoškega dnevnika za učenca
Karakuma Samai, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je v teoretičnemu delu usmerjena v raziskovanje sodobne strategije pouka, sodobnih pristopov poučevanja ter učenja, ki vključujejo kritično mišljenje, aktivno in personalizirano učenje, formativno spremljanje učenca ter participacijo učenca. V empiričnemu delu naloge predstavljamo idejo Pedagoškega dnevnika za učenca kot orodje in pomoč pri tovrstnih pedagoško-didaktičnih pristopih vzgoje in izobraževanja, saj se vse bolj poudarja refleksija pedagoško-didaktičnega dela, tako za pedagoga kot tudi za učenca. Za pedagoga to pomeni osebnostno in strokovno rast, za učenca pa spoznavanje oz. ozaveščanje svojega lastnega sistema učenja, kar za današnjega posameznika predstavlja razvoj kompetenc za vseživljenjsko učenje. Skupaj, pedagog in učenec, skozi sodelovalni odnos soustvarjata okolje, kjer se lahko realizira konstruktivistični pristop učenja. V nalogi smo raziskali številne razloge za uporabo Pedagoškega dnevnika za učenca, ki lahko koristijo pedagogu in učencu, tako da smo utemeljili teoretično potrebo po takšnem dnevniku, kako je dnevnik lahko koristen oziroma zakaj. Zanimalo nas je tudi, če morda obstajajo že podobni primeri pedagoških dnevnikov ter kakšni so ti primeri. Na koncu predstavim tudi teorijo poglobljenega pedagoškega trikotnika. Le-ta se lahko ustvari s konkretizacijo odnosa, ki ga ima učitelj do učenca in učne snovi oziroma učenec do učitelja in učne snovi.
Ključne besede: dnevnik, formativno spremljanje, novi pristopi poučevanja, sodobne strategije pouka, glas učenca
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

3.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 268; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Formativno spremljanje s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo preverjali uporabo elementov formativnega spremljanja s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu na slovenskih šolah. V teoretičnem delu smo opisali proces formativnega spremljanja pri pouku, možnost uporabe posameznih elementov ter natančneje predstavili element samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja. Izdelali smo tudi orodja, namenjena izvedbi samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine. V empiričnem delu smo preverjali, v kolikšni meri učitelji uporabljajo elemente formativnega spremljanja, s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu, ter na kakšen način jih izvajajo. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri so učenci po njihovem mnenju deležni uporabe elementa samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri učnih urah zgodovine. Uporabo posameznih izdelanih orodij za izvedbo samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja smo preverili pri učiteljici, ki poučuje zgodovino na osnovni šoli. V zaključku smo predstavili možnost uporabe elementov samovrednotenja v praksi, in sicer z izvedbo učne ure pred učitelji zgodovine in geografije.
Ključne besede: formativno spremljanje, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje, zgodovina, orodja.
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 318; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
Formativno spremljanje kot podpora predšolskih otrokom pri govorno-jezikovnem razvoju
Saša Berden, 2020, magistrsko delo

Opis: Pri spremljanju in opazovanju razvoja ter napredka predšolskih otrok se vse bolj poudarjajo elementi formativnega spremljanja. Vzgojitelji predšolskih otrok imajo na voljo različna izobraževanja na to temo, zanima pa nas, kako to teoretično znanje vpeljujejo v svoje vzgojno-izobraževalno delo. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni potek govorno-jezikovnega razvoja otroka, govorno-jezikovne motnje, elementi formativnega spremljanja in formativno spremljanje v vrtcu. Namen magistrske naloge je raziskati vpetost elementov formativnega spremljanja v opazovanje govorno-jezikovnega razvoja in zapise o otroku. Cilj je pridobiti izkušnje vzgojiteljev in mnenja o spremljanju govornega razvoja otrok, predvsem glede uporabe govora, sporazumevalnih zmožnosti in komunikacijskih spretnosti. Vzorec zajema sto vzgojiteljev in vzgojiteljev – pomočnikov vzgojitelja, ki delajo z otroki starostne skupine od štiri do šest let. Rezultati so pokazali, da večina vzgojiteljev vključuje formativno spremljanje v vzgojno-izobraževalno delo. Vzgojitelji ocenjujejo, da vključujejo v opazovanje vzgojno-izobraževalnega dela večino elementov formativnega spremljanja. Pri delu uporabljajo različne metode za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Večina vzgojiteljev ocenjuje, da je dober govorni vzor za otroke. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med delovno dobo in znanjem iz govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok.
Ključne besede: formativno spremljanje, predšolski otroci, govorno-jezikovni razvoj
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 692; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Formativno ocenjevanje naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica
Tamara Loparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Formativno ocenjevanju naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega). V teoretičnem delu so trije sklopi – naravoslovni (pojasnjuje kaj je naravoslovje in na čem temelji), didaktičen (predstavljena sta pisno in ustno ocenjevanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje naravoslovja) in geografski sklop (predstavljen je kraj Pesnica oziroma osnovna šola Pesnica ter njena podružnična šola Pernica, kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila narejena s pomočjo odprtega intervjuja med razrednimi učiteljicami in katere namen je bil ugotoviti kakšen odnos imajo do formativnega spremljanja in na kakšen način ga izvajajo.
Ključne besede: naravoslovje, razredna stopnja, preverjanje in ocenjevanje, formativno spremljanje.
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 570; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

8.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 643; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanja
Alja Kosem, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 531; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

10.
Formativno spremljanje otroka s primankljaji na posameznih področjih učenja
Katarina Kralj, 2018, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je povzročilo spremembe v učnem procesu in tudi v nekaterih šolskih sistemih. Učni proces ni tako več vezan samo na učenje podatkov, ki jih podaja učitelj, ampak jih skupaj usvajajo učenci in tako napredujejo ter dosegajo cilje, ki so v naprej zastavljeni skupaj z učiteljem. Učenci s tem postanejo aktivnejši člen učnega procesa, usmerjajo potek in postanejo sami gospodar svojega znanja, kar predvsem pomeni, da prevzemajo odgovornost za svoje učenje pa tudi za ne-napredek. Ker naš šolski sistem postaja vedno bolj inkluzivno naravnan, je bilo potrebno raziskati učinkovitost formativnega spremljanja tudi na področju napredka učencev s posebnimi potrebami. S pomočjo študije primera je tako nastala raziskava, kjer so cilji formativnega spremljanja vezani na cilje iz individualiziranega programa. V raziskavo je bila vključena učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Rezultati so pokazali, da formativno spremljanje uspešno pripomore k napredku učenke.
Ključne besede: formativno spremljanje, inkluzija, individualiziran program, cilji, učenci s PPPU
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 776; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici