| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Formativno spremljanje s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo preverjali uporabo elementov formativnega spremljanja s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu na slovenskih šolah. V teoretičnem delu smo opisali proces formativnega spremljanja pri pouku, možnost uporabe posameznih elementov ter natančneje predstavili element samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja. Izdelali smo tudi orodja, namenjena izvedbi samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine. V empiričnem delu smo preverjali, v kolikšni meri učitelji uporabljajo elemente formativnega spremljanja, s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu, ter na kakšen način jih izvajajo. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri so učenci po njihovem mnenju deležni uporabe elementa samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri učnih urah zgodovine. Uporabo posameznih izdelanih orodij za izvedbo samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja smo preverili pri učiteljici, ki poučuje zgodovino na osnovni šoli. V zaključku smo predstavili možnost uporabe elementov samovrednotenja v praksi, in sicer z izvedbo učne ure pred učitelji zgodovine in geografije.
Ključne besede: formativno spremljanje, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje, zgodovina, orodja.
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
Formativno spremljanje kot podpora predšolskih otrokom pri govorno-jezikovnem razvoju
Saša Berden, 2020, magistrsko delo

Opis: Pri spremljanju in opazovanju razvoja ter napredka predšolskih otrok se vse bolj poudarjajo elementi formativnega spremljanja. Vzgojitelji predšolskih otrok imajo na voljo različna izobraževanja na to temo, zanima pa nas, kako to teoretično znanje vpeljujejo v svoje vzgojno-izobraževalno delo. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni potek govorno-jezikovnega razvoja otroka, govorno-jezikovne motnje, elementi formativnega spremljanja in formativno spremljanje v vrtcu. Namen magistrske naloge je raziskati vpetost elementov formativnega spremljanja v opazovanje govorno-jezikovnega razvoja in zapise o otroku. Cilj je pridobiti izkušnje vzgojiteljev in mnenja o spremljanju govornega razvoja otrok, predvsem glede uporabe govora, sporazumevalnih zmožnosti in komunikacijskih spretnosti. Vzorec zajema sto vzgojiteljev in vzgojiteljev – pomočnikov vzgojitelja, ki delajo z otroki starostne skupine od štiri do šest let. Rezultati so pokazali, da večina vzgojiteljev vključuje formativno spremljanje v vzgojno-izobraževalno delo. Vzgojitelji ocenjujejo, da vključujejo v opazovanje vzgojno-izobraževalnega dela večino elementov formativnega spremljanja. Pri delu uporabljajo različne metode za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja. Večina vzgojiteljev ocenjuje, da je dober govorni vzor za otroke. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med delovno dobo in znanjem iz govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok.
Ključne besede: formativno spremljanje, predšolski otroci, govorno-jezikovni razvoj
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 360; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Formativno ocenjevanje naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica
Tamara Loparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Formativno ocenjevanju naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega). V teoretičnem delu so trije sklopi – naravoslovni (pojasnjuje kaj je naravoslovje in na čem temelji), didaktičen (predstavljena sta pisno in ustno ocenjevanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje naravoslovja) in geografski sklop (predstavljen je kraj Pesnica oziroma osnovna šola Pesnica ter njena podružnična šola Pernica, kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila narejena s pomočjo odprtega intervjuja med razrednimi učiteljicami in katere namen je bil ugotoviti kakšen odnos imajo do formativnega spremljanja in na kakšen način ga izvajajo.
Ključne besede: naravoslovje, razredna stopnja, preverjanje in ocenjevanje, formativno spremljanje.
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 480; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanja
Alja Kosem, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 410; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

8.
Formativno spremljanje otroka s primankljaji na posameznih področjih učenja
Katarina Kralj, 2018, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je povzročilo spremembe v učnem procesu in tudi v nekaterih šolskih sistemih. Učni proces ni tako več vezan samo na učenje podatkov, ki jih podaja učitelj, ampak jih skupaj usvajajo učenci in tako napredujejo ter dosegajo cilje, ki so v naprej zastavljeni skupaj z učiteljem. Učenci s tem postanejo aktivnejši člen učnega procesa, usmerjajo potek in postanejo sami gospodar svojega znanja, kar predvsem pomeni, da prevzemajo odgovornost za svoje učenje pa tudi za ne-napredek. Ker naš šolski sistem postaja vedno bolj inkluzivno naravnan, je bilo potrebno raziskati učinkovitost formativnega spremljanja tudi na področju napredka učencev s posebnimi potrebami. S pomočjo študije primera je tako nastala raziskava, kjer so cilji formativnega spremljanja vezani na cilje iz individualiziranega programa. V raziskavo je bila vključena učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Rezultati so pokazali, da formativno spremljanje uspešno pripomore k napredku učenke.
Ključne besede: formativno spremljanje, inkluzija, individualiziran program, cilji, učenci s PPPU
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 610; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
Formativno spremljanje v 7. razredu osnovne šole pri obravnavi učnega sklopa pri pouku slovenščine
Mojca Pavšič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena metoda formativnega spremljanja znanja, ali z drugimi besedami metoda spremljanja za učenje. Formativno spremljanje je osredotočeno na vsakega posameznika v razredu, ki s pomočjo povratnih informacij dosega rezultate, ki so primerni učenčevim intelektualnim sposobnostim. Otroke uči, da je znanje nekaj, kar pridobiš z lastnim trudom. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni elementi formativnega spremljanja, ki so temelji uspešnega sodelovanja med učiteljem in učencem. Ker takšna metoda poučevanja spodbuja avtonomnost učencev, se ti naučijo samoregulirati svoje učenje. V zadnjih letih se je spremenil pogled na delo v skupinah zaradi narave novih delovnih mest, zato je tudi to aktivneje vključeno v pouk, obenem pa igra pomembno vlogo pri formativnem spremljanju. Pogosto je tudi avtentično ocenjevanje, saj je že sama metoda takšnega pouka avtentična. V teoretični del smo vključili tudi portfolio, ki dokazuje napredek znanja učenca, poleg tega pa je portfolio tudi dokumentacija sprotnega spremljanja. V empiričnem delu je predstavljeno formativno spremljanje v praksi – od uvodne ure nove snovi do zaključka sklopa, tj. ocenjevanja. Empirični del smo opravili na osnovni šoli X, pouk pa smo opazovali v 7., 8. in 9. razredu; zaradi narave sumativnega ocenjevanja smo v nalogo vključili le opazovanje v 7. razredu, v katerem je bilo ocenjevanje avtentično in kjer je bilo dokumentiranje znanja jasno vidno. Obravnavana snov je bila Opis države. Vse predstavitve v empiričnem delu so fotografirane in vključene v delo.
Ključne besede: formativno spremljanje, spremljanje učenja, portfolio, mapa izdelkov, dokazi o učenju, povratna informacija, sodelovanje, vrednotenje
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 964; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (13,29 MB)

10.
Individualni napredek učencev pri učenju slovenščine kot tujega jezika
Barbara Škerget, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na jezikovni napredek učencev pri slovenščini kot tujem jeziku. V teoretičnem delu smo opisali različna poglavja, ki se prepletajo z našo raziskavo. Učenci, ki sodelujejo v raziskavi, imajo različne prve, druge in tuje jezike, zato smo te pojme najprej opredelili. Sledi poglavje o formativnem spremljanju, ki smo ga uporabili v raziskavi, uporabljajo pa ga tudi na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. V poglavju Usvajanje oz. učenje jezikov smo osvetlili pojem dvojezičnosti, saj so udeleženci v raziskavi dvojezični govorci. Prav tako smo se v tem poglavju osredotočili na interakcijo med jezikom in kulturo, saj učenci večkrat menjajo bivalno okolje ter se začnejo učiti novega jezika in spoznavati novo kulturo. V zadnjem poglavju je predstavljena Britanska mednarodna šola v Ljubljani, kjer smo izvedli raziskavo. V empiričnem delu je predstavljen potek naše raziskave. V določenem časovnem obdobju smo spremljali jezikovni napredek učencev v znanju slovenščine kot tujega jezika na osnovi besedišča izbrane teme. V raziskavi so sodelovali štirje učenci iz petega razreda, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. V obdobju raziskovanja smo preverjali začetno, vmesno in končno stanje znanja slovenščine kot tujega jezika na temo oblačila. Rezulate smo analizirali s pomočjo kriterija, ki smo ga izdelali sami. Na osnovi rezulatov lahko povemo, da učenci predznanja o tej temi niso imeli ali so ga imeli zares malo. Njihovi rezultati so se občutno izboljšali po drugem ustnem preverjanju znanja, kjer zasledimo velik jezikovni napredek učencev na osnovi besedišča na izbrano temo. Manjši napredek zasledimo le pri Učencu 3. Rezultati tretjega ustnega preverjanja znanja so pokazali, da je pri učencih jezikovno znanje izbrane teme rahlo upadlo. Le Učenec 3 je za razliko od drugih napredoval.
Ključne besede: jezikovni napredek, slovenščina kot tuji jezik, dvojezičnost, formativno spremljanje, ustno preverjanje znanja, Britanska mednarodna šola v Ljubljani
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 812; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici