Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Formative assessment is a different philosophy of learning and teaching, or a different range of didactic approaches than we are used to from the Slovenian school system. Formative assessment places the student as an individual in the centre of learning process and includes him in the learning process. This process allows students to make their knowledge more permanent. In the field of education formative assessment is not a new topic. Nevertheless, a smaller number of teachers implement the elements of formative assessment in the teaching process. Regardless of all the theoretical knowledge that teachers have already mastered in recent years, formative assessment is still insufficiently included in the lessons themselves and in the evaluation of their knowledge. Therefore, I decided to research how the elements of formative assessment are integrated in textbooks, which teachers use on daily basis. While researching the selected textbooks, that I have used as a basis for my master's thesis in the field of German language, I realized that the authors who write textbooks for teaching German as a foreign language regularly include the elements of formative assessment in the textbook content itself. Either as guidelines for creating a language portfolio, which the students make themselves, or as self-assessment scales, where the students can assess where they are in terms of their acquired knowledge. Therefore, the following master's thesis focuses on the representation of the elements of formative assessment, especially in English textbooks, which are meant for teaching English as foreign language in the sixth grade of primary schools in Slovenia. In the theoretical part we describe what formative assessment is. The main elements of formative assessments are going to be described, as well as the positive effects and possible negative effects that their inclusion in the lessons might bring. Formative assessment differs from summative assessment of the student's knowledge, which results in student’s grades. Summative assessment only assesses the student's end knowledge. It focuses rather on the end result of student’s knowledge rather than on the path. The final summative evaluation does not help the students in achieving a certain level of knowledge that we as teachers expect when we evaluate their knowledge. In contrast to the ingrained summative assessment, formative assessment evaluates students' knowledge with key elements of formative assessment such as presenting the learning intentions, portfolio creation, giving an immediate feedback, self-assessment, and peer assessment. Since the inclusion of formative assessment elements is often a problem and an additional burden for teachers in addition to all the work they have to do as teachers, I took a close look in the practical part of my master's thesis at the textbooks that teachers use when teaching English as a foreign language in the sixth grade of primary school, Touchstone 6 new and Project 2 Fourth Edition, and investigated if any of the elements of formative assessment are included in the mentioned materials, to what extent and lastly which ones. To introduce formative assessment elements more easily and successfully into English lessons in sixth grade, I also wrote some lesson plans for Touchstone 6 new textbook, in which I included the key elements and methods based on formative assessment. Teaching English as a foreign language in the sixth grade of primary school is crucial for the development of language skills and the wider personal growth of students. The importance of knowing a foreign language extends far beyond the classroom and affects career opportunities, cultural awareness, and cognitive development. The inclusion of formative assessment improves acquired knowledge and adapts the learning process to the needs of individual students, which contributes to more effective and successful learning.
Ključne besede: formativno spremljanje pouka, poučevanje angleščine kot tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 15.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Formativno spremljanje poudarja pomembnost aktivnega vključevanja učencev v učni proces, z namenom ugotavljanja predznanja ali pridobitve dokazov o učenju, ki so učitelju v oporo pri nadaljnjem načrtovanju učnih aktivnosti. V magistrski nalogi je predstavljen pouk pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu, pri katerem so bili v učne ure tematskega sklopa Skupnosti vključeni elementi formativnega spremljanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet spoznavanje okolja, pri čemer je v ospredju tematski sklop Skupnosti v 3. razredu. Sledi predstavitev formativnega spremljanja in posameznih elementov formativnega spremljanja, ki jih vključujemo v izvajanje pouka. V praktičnem delu magistrske naloge so prikazane učne ure, ki so bile izvedene na eni izmed pomurskih osnovnih šol. Sledi analiza in evalvacija učnih ur na podlagi pridobljenih dokazov o učenju. Ugotovljeno je bilo, da so bili učenci pri uporabi formativnega spremljanja bolj motivirani za delo in aktivni.
Ključne besede: Formativno spremljanje, spoznavanje okolja, 3. razred, sklop Skupnosti.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 137
Celotno besedilo (7,04 MB)

Opis: Formativno spremljanje postaja v današnjih časih vedno pogostejši pristop, ki ga pri svojem poučevanju uporabljajo učitelji tako pri mlajših kot tudi starejših učencih. Gre za pristop, ki postavlja učenca v središče učnega procesa ter ga spremeni iz pasivnega v aktivnega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu naše magistrske naloge smo v prvem delu natančneje predstavili preverjanje in ocenjevanje znanja, v drugem delu pa opredelili formativno spremljanje. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dobro osnovnošolski učitelji poznajo formativno spremljanje in njegove posamezne elemente, kako pogosto se jih poslužujejo pri lastnem poučevanju ter katere prednosti in pomanjkljivosti pri tem opažajo. Sodelovalo je 153 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji dobro poznajo formativno spremljanje in njegove elemente, največ znanja o njem pa so pridobili na različnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da učitelji po načelih formativnega spremljanja poučujejo občasno, najpogosteje pa se poslužujejo različnih elementov. Učitelji v formativnem spremljanju vidijo različne prednosti, kot so samostojnejši in aktivnejši učenci, večja samozavest in bolj razvito kritično mišljenje pri učencih ter večje sodelovanje med njimi. Težave imajo predvsem s časovno omejitvijo, ohranjanjem discipline v razredu ter vzdrževanjem motivacije učencev.
Ključne besede: osnovnošolski učitelji, formativno spremljanje, elementi formativnega spremljanja, pogledi osnovnošolskih učiteljev
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 715; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: V magistrskemu delu predstavimo akademijo učenja logičnih operatorjev z markovskimi jedri, katero so rešili študentje predmeta matematično modeliranje. Ob reševanju z elementi formativnega spremljanja opazujemo, v katerem čustvenem stanju se nahajajo, saj želimo, da pri učenju doživijo zanos. V prvem delu podrobno predstavimo uvodne pojme preslikav, teorije mere, verjetnosti in markovskih jeder ter teorijo optimalnega izkustva učenja z njeno matematizacijo. Pojasnimo čustvena stanja, katera doživlja agent ob reševanju nalog in se nanašajo na njegove sposobnosti ter zanimanje. V drugem delu predstavimo pojem akademije in elemente formativnega spremljanja v visokošolskem izobraževanju. Pojasnimo teorijo logičnih operatorjev in predstavimo akademijo, katere naloge z rešitvami se nahajajo na koncu magistrskega dela. Opišemo študijo primera, kjer kot mentorji, z vnaprej pripravljenimi cilji formativnega spremljanja, vodimo študente, da doživijo optimalno izkušnjo učenja.
Ključne besede: diskretne naključne spremenljivke, markovska jedra, učenje, optimalna izkušnja učenja, zanos, akademija, logični operatorji, mentorstvo, formativno spremljanje.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Formativno spremljanje je pristop k poučevanju, ki spodbuja vseživljenjsko učenje. Učenci imajo pri formativnem spremljanju osrednjo vlogo, niso več le poslušalci udeleženci. Formativno spremljanje spodbudi njihovo sodelovanje pri pouku in jim pomaga k razumevanju snovi na globlji ravni. V teoretičnem delu smo predstavili inovativne pristope poučevanja, formativno spremljanje ter element nameni učenja in kriteriji uspešnosti. V praktičnem delu pa smo opravili analizo anketnih vprašalnikov o uporabi formativnega spremljanja v praksi. Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv formativnega spremljanja, še posebej namenov učenja in kriterijev uspešnosti pri pouku zgodovine. Cilj je bil izvesti anketo med učenci, dijaki in učitelji, da smo pridobili vpogled uporabe formativnega spremljanja v praksi. V anketi je sodelovalo 235 učencev, 93 dijakov in 68 učiteljev. Analize so pokazale, da so tako učenci in dijaki kot učitelji seznanjeni s formativnim spremljanjem. Poznavanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti je med učenci in dijaki manjše. K temu zagotovo pripomore tudi to, da učitelji ne uporabljajo teh dveh izrazov, ko jim posredujejo cilje. Učitelji elemente formativnega spremljanja pogosto uporabljajo, še najpogosteje povratno informacijo. Nameni učenja in kriteriji uspešnosti pa so med najmanj pogosto uporabljenimi.
Ključne besede: formativno spremljanje, nameni učenja in kriteriji uspešnosti, primeri namenov učenja in kriterijev uspešnosti v praksi
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 1266; Prenosov: 244
Celotno besedilo (3,63 MB)