| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Formativno spremljanje pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko delo
Klara Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje poudarja pomembnost aktivnega vključevanja učencev v učni proces, z namenom ugotavljanja predznanja ali pridobitve dokazov o učenju, ki so učitelju v oporo pri nadaljnjem načrtovanju učnih aktivnosti. V magistrski nalogi je predstavljen pouk pri predmetu spoznavanje okolja v 3. razredu, pri katerem so bili v učne ure tematskega sklopa Skupnosti vključeni elementi formativnega spremljanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet spoznavanje okolja, pri čemer je v ospredju tematski sklop Skupnosti v 3. razredu. Sledi predstavitev formativnega spremljanja in posameznih elementov formativnega spremljanja, ki jih vključujemo v izvajanje pouka. V praktičnem delu magistrske naloge so prikazane učne ure, ki so bile izvedene na eni izmed pomurskih osnovnih šol. Sledi analiza in evalvacija učnih ur na podlagi pridobljenih dokazov o učenju. Ugotovljeno je bilo, da so bili učenci pri uporabi formativnega spremljanja bolj motivirani za delo in aktivni.
Ključne besede: Formativno spremljanje, spoznavanje okolja, 3. razred, sklop Skupnosti.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

2.
Izvedba pouka z elementi formativnega spremljanja v 3. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Lucija Lobnikar, 2023, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je v zadnjih letih zbudilo veliko zanimanja pri osnovnošolskih učiteljih. Je vrsta pouka, ki vključuje veliko aktivne vloge učenca ter izgradnjo trajnega in kakovostnega znanja, za kar se učitelji vedno bolj zavzemajo. S tem namenom je v magistrski nalogi predstavljen praktičen pouk, ki vključuje elemente formativnega spremljanja v 3. razredu osnovne šole. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje predstavili koncept formativnega spremljanja, njegove elemente, načela ter se osredotočili na praktično izvedbo formativnega spremljanja. V empiričnem delu magistrske naloga je predstavljen pouk, ki je zasnovan na elementih formativnega spremljanja. Predstavljen je podroben opis pouka; načrt, izvedba, potek pouka ter vrednotenje. Pouk smo zasnovali ter na podlagi tega izdelali in načrtovali aktivnosti. Uporabnost je bila preverjana v 3. razredu na eni izmed savinjskih osnovnih šol. Rezultate smo pridobili s pomočjo opazovanja s ček listo, fokusne skupine in intervjuja z učiteljico. Ugotovili smo, da so učenci pri pouku, ki vključuje formativno spremljanje, motivirani za delo ter pri delu aktivni. Večje je tudi pomnjenje snovi in zadovoljstvo učencev.
Ključne besede: formativno spremljanje, ček lista, učenci, samovrednotenje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

3.
Pogledi osnovnošolskih učiteljev na formativno spremljanje : magistrsko delo
Monika Sušec, 2023, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje postaja v današnjih časih vedno pogostejši pristop, ki ga pri svojem poučevanju uporabljajo učitelji tako pri mlajših kot tudi starejših učencih. Gre za pristop, ki postavlja učenca v središče učnega procesa ter ga spremeni iz pasivnega v aktivnega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu naše magistrske naloge smo v prvem delu natančneje predstavili preverjanje in ocenjevanje znanja, v drugem delu pa opredelili formativno spremljanje. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dobro osnovnošolski učitelji poznajo formativno spremljanje in njegove posamezne elemente, kako pogosto se jih poslužujejo pri lastnem poučevanju ter katere prednosti in pomanjkljivosti pri tem opažajo. Sodelovalo je 153 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji dobro poznajo formativno spremljanje in njegove elemente, največ znanja o njem pa so pridobili na različnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da učitelji po načelih formativnega spremljanja poučujejo občasno, najpogosteje pa se poslužujejo različnih elementov. Učitelji v formativnem spremljanju vidijo različne prednosti, kot so samostojnejši in aktivnejši učenci, večja samozavest in bolj razvito kritično mišljenje pri učencih ter večje sodelovanje med njimi. Težave imajo predvsem s časovno omejitvijo, ohranjanjem discipline v razredu ter vzdrževanjem motivacije učencev.
Ključne besede: osnovnošolski učitelji, formativno spremljanje, elementi formativnega spremljanja, pogledi osnovnošolskih učiteljev
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 548; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

4.
Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu : diplomsko delo
Katja Šenica, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Formativno spremljanje otrok pri naravoslovnih kotičkih v vrtcu se navezuje na spodbujanje raziskovanja pri otrocih, starih 4–5 let, in omogočanje otrokom več naravoslovnih izkušenj preko pripravljenih naravoslovnih kotičkov. Naloga je razdeljena na tri dele. Teoretični del zajema vsebine značilnosti učenja predšolskih otrok, formativno spremljanje in opis naravoslovja v predšolskem obdobju. Otroci so že po naravi raziskovalci, če pa jim ponudimo še spodbudno okolje, lahko pridobijo več izkušenj in sami pridejo do rešitev. S tem smo s formativnim spremljanjem zagotovili otrokom ustrezno podporo za njihov razvoj in učenje v danih trenutkih. V empiričnem delu je predstavljen moj namen raziskovalnega dela, v zadnjem delu pa opis dejavnosti in rezultati, ki smo jih pridobili preko beleženja na opazovalne protokole prvi in peti dan raziskovanja. Protokoli so sestavljeni po kriterijih formativnega spremljanja otrokovega napredka. Ugotavljala sem, v katerih od treh ponujenih kotičkov bodo otroci bolj aktivni in v katerem od kotičkov bo bolj opazno učenje otrok od otroka. V raziskavi so sodelovali otroci, stari 4–5 let, Vrtca Gumbek v Osnovni šoli Dolenjske Toplice. Sodelovalo je 22 otrok, od tega 11 deklic in 11 dečkov. Raziskava je pokazala, da so bili najbolj aktivni v kotičku s polži, tukaj je bilo opazno tudi največ učenja otrok od otrok.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni kotički, formativno spremljanje, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 961; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

5.
Spodbujevano učenje diskretnih markovskih jeder
Manca Strmšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskemu delu predstavimo akademijo učenja logičnih operatorjev z markovskimi jedri, katero so rešili študentje predmeta matematično modeliranje. Ob reševanju z elementi formativnega spremljanja opazujemo, v katerem čustvenem stanju se nahajajo, saj želimo, da pri učenju doživijo zanos. V prvem delu podrobno predstavimo uvodne pojme preslikav, teorije mere, verjetnosti in markovskih jeder ter teorijo optimalnega izkustva učenja z njeno matematizacijo. Pojasnimo čustvena stanja, katera doživlja agent ob reševanju nalog in se nanašajo na njegove sposobnosti ter zanimanje. V drugem delu predstavimo pojem akademije in elemente formativnega spremljanja v visokošolskem izobraževanju. Pojasnimo teorijo logičnih operatorjev in predstavimo akademijo, katere naloge z rešitvami se nahajajo na koncu magistrskega dela. Opišemo študijo primera, kjer kot mentorji, z vnaprej pripravljenimi cilji formativnega spremljanja, vodimo študente, da doživijo optimalno izkušnjo učenja.
Ključne besede: diskretne naključne spremenljivke, markovska jedra, učenje, optimalna izkušnja učenja, zanos, akademija, logični operatorji, mentorstvo, formativno spremljanje.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 544; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Spremljanje in evalviranje procesa izvedbe dodatne strokovne pomoči iz matematike
Teja Jelušič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo teoretično predstavi znanstvena spoznanja glede osnovnih procesov učenja s poudarkom na načinih krepitve metakognicije. Osredotoča se na koncept miselne naravnanosti. Namen naloge je predstaviti tudi nekatera procesna znanja in učne strategije, ki bi bile primerne pri izvajanju individualne dodatne strokovne pomoči iz matematike. Uporabljena je bila študija primera z metodo opazovanja z udeležbo. V raziskavo je bila vključena učenka sedmega razreda s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ugotovljeno je bilo, da učenke v času spremljanja ni bilo mogoče osvoboditi predstave o tem, da ne sme delati napak in da so lahko samo nekateri učenci dobri pri matematiki. Tudi uporaba strategij je v tem obdobju ostala enaka in se ni izboljšala. Starši menijo, da hčerka zna uspešno uporabljati izbrane učne strategije, ki so bile uporabljene v raziskavi. Ocenjeno je bilo, da učenka ni usvojila strategije samospraševanja, čeprav jo je sama dojemala kot delno usvojeno. Zaznane pa so bile manjše pozitivne spremembe oziroma vpliv izvajalca na počutje učenke pri urah dodatne strokovne pomoči. Na koncu dela je predstavljen še načrt nadaljnjega dela z učenko.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, metakognicija, pozitivna matematična miselna naravnanost, formativno spremljanje, povratne informacije
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

7.
Formativno spremljanje v šoli s poudarkom na namenih učenja in kriterijev uspešnosti pri pouku zgodovine : magistrsko delo
Tina Troha, 2022, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je pristop k poučevanju, ki spodbuja vseživljenjsko učenje. Učenci imajo pri formativnem spremljanju osrednjo vlogo, niso več le poslušalci udeleženci. Formativno spremljanje spodbudi njihovo sodelovanje pri pouku in jim pomaga k razumevanju snovi na globlji ravni. V teoretičnem delu smo predstavili inovativne pristope poučevanja, formativno spremljanje ter element nameni učenja in kriteriji uspešnosti. V praktičnem delu pa smo opravili analizo anketnih vprašalnikov o uporabi formativnega spremljanja v praksi. Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv formativnega spremljanja, še posebej namenov učenja in kriterijev uspešnosti pri pouku zgodovine. Cilj je bil izvesti anketo med učenci, dijaki in učitelji, da smo pridobili vpogled uporabe formativnega spremljanja v praksi. V anketi je sodelovalo 235 učencev, 93 dijakov in 68 učiteljev. Analize so pokazale, da so tako učenci in dijaki kot učitelji seznanjeni s formativnim spremljanjem. Poznavanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti je med učenci in dijaki manjše. K temu zagotovo pripomore tudi to, da učitelji ne uporabljajo teh dveh izrazov, ko jim posredujejo cilje. Učitelji elemente formativnega spremljanja pogosto uporabljajo, še najpogosteje povratno informacijo. Nameni učenja in kriteriji uspešnosti pa so med najmanj pogosto uporabljenimi.
Ključne besede: formativno spremljanje, nameni učenja in kriteriji uspešnosti, primeri namenov učenja in kriterijev uspešnosti v praksi
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 1063; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

8.
Vključevanje učencev v formativno spremljanje znanja pri pouku kemije : magistrsko delo
Janja Feužer, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo formativno spremljanje kot sodoben pristop k poučevanju in učenju. Posebno pozornost namenimo formativnemu spremljanju pri pouku kemije in predstavimo izkušnje dveh učiteljic Osnovne šole Brinje in Osnovne šole Neznanih talcev. Namen magistrskega dela je raziskati, kako in v kolikšni meri so učenci vključeni v pouk formativnega spremljanja ter kakšen odnos imajo do takšnega načina poučevanja. S predhodno oblikovanim instrumentarijem za spremljanje pouka analiziramo vključenost učencev pri oblikovanju kriterijev uspešnosti ter njihovo sodelovanje v času skupinskega dela. Za namen raziskave smo pripravili štiri preizkuse znanja iz tematskih sklopov Kemija je svet snovi in Kemijske reakcije. Raziskavo smo opravili na vzorcu 46 učencev osmih razredov dveh slovenskih osnovnih šol. Z analizo rezultatov preverjanj znanj posameznih učencev smo ugotovili, da je svoje znanje ob koncu obravnavanega učnega sklopa nadgradilo enajst učencev (24 %), 13 učencev (28 %) je ohranjalo približno enak nivo znanja, 22 učencev (48 %) pa je pokazalo slabše znanje. Po individualnem pogovoru s skupno 24 učenci smo ugotovili, da so preverjanja znanja učencem sicer pomagala pri spremljanju lastnega napredka, vendar jih niso izkoristili za sprotno nadgradnjo znanja. Učenci so kot pozitivno stran formativnega spremljanja pouka izpostavili sprotna preverjanja znanja, učinkovite povratne informacije, najbolj pa so jim pri nadzorovanju lastnega napredka znanja pomagali zapisani kriteriji uspešnosti. Učiteljem svetujemo, da pred začetkom in med obravnavo novega sklopa snovi natančno opredelijo kriterije uspešnosti z vključenostjo učencev ter jim večkrat podajo povratno informacijo, saj učenci tako lažje gradijo na razumevanju snovi in spremljajo lasten napredek.
Ključne besede: formativno spremljanje, pouk kemije, odnos učencev do lastnega učenja, aktivnost učencev, elementi formativnega spremljanja
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

9.
Formativno spremljanje pri pouku družbe : magistrsko delo
Katja Potočnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je v zadnjih letih spodbudilo veliko zanimanja, saj poudarja pomen aktivne vloge učenca za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. S tem namenom smo v magistrski nalogi predstavili pouk formativnega spremljanja pri predmetu družbe v 5. razredu. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet družbe, formativno spremljanje in sodelovalno učenje. V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljen konkreten material (učna priprava, pripomočki, didaktične igre) za izvedbo tematskega sklopa zgodovinski razvoj pri predmetu družbe v 5. razredu, ki smo ga oblikovali sami. Uporabnost smo preverili v razredu na eni izmed Savinjskih osnovnih šol. Opažanja in potek pouka smo natančno opisali in predstavili. Ugotovili smo, da so otroci pri obravnavi učne snovi po elementih formativnega spremljanja bolj osredotočeni na delo in bolj motivirani, saj vedo, kaj je njihova naloga in kdaj bodo pri njej uspešni.
Ključne besede: formativno spremljanje, družba, zgodovinski razvoj, 5. razred, učna priprava
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1133; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (8,19 MB)

10.
Vpeljava t. i. "zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem" v učni sistem in njeni vplivi na učno uspešnost : magistrsko delo
Veronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 820; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 2.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici