| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE PRI POUKU DRUŽBE V PETEM RAZREDU
Katja Štern, 2010, diplomsko delo

Opis: V preteklosti se je učenčevo znanje ocenjevalo predvsem s testi in drugimi preglednimi metodami, tudi oblike pouka so bile primerne takšnemu načinu ocenjevanja. Sodoben način poučevanja, učenja in ocenjevanja pa temelji na avtentičnih oblikah, ki so usmerjene v proces doživljanja, mišljenja in vrednotenja. V teoretičnem delu naloge opisujemo splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja ter vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Predstavimo demokratizacijo ter taksonomije učnih ciljev ter možnosti poučevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku družbe. V empiričnem delu ugotavljamo stanje preverjanja in ocenjevanja pri pouku družbe v petem razredu. Pri tem nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji poslužujejo sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja ter ali obstajajo razlike pri uporabi le-teh med učitelji glede na strokovni naziv in delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se večini učiteljev pri pouku družbe v petem razredu zdi najpomembnejše, da učenci usvojijo spretnosti in veščine, od učencev pa zahtevajo obvladovanje višjih ravni znanja. Pri ocenjevanju dovoljujejo demokratizacijo, se dovolj poslužujejo formativnega spremljanja učencev in pri tem kot pristop največkrat uporabljajo analiziranje sprotnih in končnih izdelkov. Ugotovili smo, da so avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja slabo razširjene, ter da učitelji znanje najpogosteje ocenjujejo ustno. Prihaja tudi do statistično značilnih razlik glede na strokovni naziv in delovno dobo učiteljev in sicer največkrat tako, da uporaba sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja z nižjim nazivom oziroma manjšo delovno dobo učiteljev upada.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, cilji, oblike ocenjevanja, avtentično ocenjevanje, samoocenjevanje, nivoji znanja, formativno spremljanje znanja, demokratizacija ocenjevanja.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 4277; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Zmote in napake - odnos do njih in njihovo popravljanje
Mojca Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo zmot in napak pri pouku ter poiskati najprimernejše načine popravljanja le-teh. Ugotovitve so bile prikazane v teoretičnem delu naloge. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil raziskati, kaj o napakah menijo učenci in dijaki, kakšne so njihove izkušnje v zvezi s popravljanjem napak ter kaj bi želeli spremeniti. V ta namen je bil sestavljen vprašalnik, ki ga je rešilo 109 učencev in dijakov. Analiza rezultatov vprašalnika je pokazala, da so učenci in dijaki mnenja, da se iz napak učimo in da jih je treba sproti popravljati. Poleg tega so mnenja, da se odziv na napake razlikuje glede na situacijo in šolski predmet, pri katerem se napaka pojavi. Z odzivi na napake imajo anketiranci precej slabe izkušnje in si želijo, da se učitelj ob pojavu napake ne bi razburjal in sošolci ne bi norčevali. Poleg tega si želijo, da bi odkrivanju in popravljanju napak namenili več pozornosti. Razvidno je torej, da se tudi učenci in dijaki zavedajo, kako pomemben je pravilen odnos in pristop k napakam. Prav zato bi morali učitelji paziti, da se ob pojavu napak iz učencev ne norčujejo, in neprestano iskati nove načine popravljanja zmot in napak.
Ključne besede: zmota, napaka, sumativno preverjanje znanja, formativno preverjanje znanja, refleksija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1703; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (676,21 KB)

3.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Katja Vaupotič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sodobni pristopi poučevanja nadomeščajo tradicionalne vzorce poučevanja in s tem prinašajo drugačno načrtovanje in izvajanje pouka, da lahko učitelji učinkoviteje spremljajo učenčev napredek in jim nudijo kakovostno povratno informacijo. Tako morajo najprej ustvariti pogoje za spremljanje napredka učencev, odstopiti od tradicionalnih vzorcev poučevanja in se preleviti iz vloge posredovalca znanja v vlogo organizatorja pouka in motivatorja ter učenca usposobiti za čim bolj samostojno in učinkovito učenje. Pri tem vzorcu poučevanja ni več učitelj v aktivni vlogi, ampak učenec. Cilj takšnega poučevanja pa je kakovostna povratna informacija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja znanja ter namen, vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Prikazali smo tudi razliko med tema dvema procesoma. Predstavili smo kakovostno povratno informacijo, ki je ključnega pomena pri obeh procesih, saj se razlikujeta samo pri obliki povratne informacije. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali stanje preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku spoznavanje okolja v 3. razredu. Zanimalo nas je, ali so standardi znanja učiteljem dovolj dobro vodilo pri opisnem ocenjevanju, na kakšen način pridobivajo opisne ocene in kakšno raven znanja pri tem zahtevajo, v kolikšni meri se poslužujejo sodobnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, kaj menijo o formativnem preverjanju znanja, kakšne ovire srečujejo pri izvajanju le tega, ga je dovolj, glede na to da ga izvajajo sami, s kakšnimi ovirami se ob tem srečujejo in katere prednosti formativnega preverjanja so za anketirane učitelje pomembne. Ugotovili smo, da učitelji tretjega razreda pri pouku spoznavanje okolja najpogosteje od učencev zahtevajo rabo usvojenega znanja, pri načinu pridobivanja opisne ocene še vedno prevladuje ustno spraševanje, po njihovem mnenju je formativnega preverjanja znanja dovolj, največ težav pa imajo pri organizaciji situacije za formativno preverjanje, tudi ustreznega instrumentarija ni za takšno preverjanje.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, povratna informacija, spoznavanje okolja, avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, formativno preverjanja znanja, nivoji znanja
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 8228; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanja
Nastja Bat, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim. V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija.
Ključne besede: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija.
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 4763; Prenosov: 1387
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu tehnika in tehnologija
Kristina Plavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje se ne samo iz stoletja v stoletje ampak tudi iz leta v leto spreminja. Vedno večji poudarek dobivajo avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja in vedno bolj se vpeljuje sprotno preverjanje učenčevega napredka. Pri pridmetu Tehnika in tehnologija, se vpeljuje ocenjevanje na praktičnem delu in vedno bolj izhlapevajo oblike pisnega ocenjevanja znanja. V teoretičnem delu smo opisali pojma preverjanje in ocenjevanje, povzeli različne definicije mnogih avtorjev in opisali različne vrste, oblike in načine preverjanja in ocenjevanja. Podrobneje smo tudi pregledali avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih predlagamo za uporabo pri predmetu Tehnika in tehnologija. Pogledali smo si tudi taksonomije, katere nam pomagajo, da učenci dosegajo višje cilje znanja. V empiričnem delu smo raziskali trenutno stanje preverjana in ocenjevanja znanja pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zanimalo nas je predvsem katere oblike preverjanja in ocenjevanja uporabljajo in v kolikšni meri so že vpeljane avtentične oblike preverjanja in ocenejvanja. Rezultati so pokazali, da učitelji sproti spremljajo učenčeve napredke, da si učenci ocene pridobijo ob izdelavi izdelkov, da je vedno manj pisnih testov in da se nekateri učitelji že poslužujejo avtentičnih oblik ocenjevanja, kot sta portfolijo in samoocenjevanje. Učitelji pa so tudi izpostavili, da je vedno več otrok s slabo motoriko rok in slabo razvitim kritičnim mišljenjem.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, avtentično preverjanje, taksonomije, portfolijo, samoocenjevanje, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 754; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Individualni napredek učencev pri učenju slovenščine kot tujega jezika
Barbara Škerget, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na jezikovni napredek učencev pri slovenščini kot tujem jeziku. V teoretičnem delu smo opisali različna poglavja, ki se prepletajo z našo raziskavo. Učenci, ki sodelujejo v raziskavi, imajo različne prve, druge in tuje jezike, zato smo te pojme najprej opredelili. Sledi poglavje o formativnem spremljanju, ki smo ga uporabili v raziskavi, uporabljajo pa ga tudi na Britanski mednarodni šoli v Ljubljani. V poglavju Usvajanje oz. učenje jezikov smo osvetlili pojem dvojezičnosti, saj so udeleženci v raziskavi dvojezični govorci. Prav tako smo se v tem poglavju osredotočili na interakcijo med jezikom in kulturo, saj učenci večkrat menjajo bivalno okolje ter se začnejo učiti novega jezika in spoznavati novo kulturo. V zadnjem poglavju je predstavljena Britanska mednarodna šola v Ljubljani, kjer smo izvedli raziskavo. V empiričnem delu je predstavljen potek naše raziskave. V določenem časovnem obdobju smo spremljali jezikovni napredek učencev v znanju slovenščine kot tujega jezika na osnovi besedišča izbrane teme. V raziskavi so sodelovali štirje učenci iz petega razreda, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. V obdobju raziskovanja smo preverjali začetno, vmesno in končno stanje znanja slovenščine kot tujega jezika na temo oblačila. Rezulate smo analizirali s pomočjo kriterija, ki smo ga izdelali sami. Na osnovi rezulatov lahko povemo, da učenci predznanja o tej temi niso imeli ali so ga imeli zares malo. Njihovi rezultati so se občutno izboljšali po drugem ustnem preverjanju znanja, kjer zasledimo velik jezikovni napredek učencev na osnovi besedišča na izbrano temo. Manjši napredek zasledimo le pri Učencu 3. Rezultati tretjega ustnega preverjanja znanja so pokazali, da je pri učencih jezikovno znanje izbrane teme rahlo upadlo. Le Učenec 3 je za razliko od drugih napredoval.
Ključne besede: jezikovni napredek, slovenščina kot tuji jezik, dvojezičnost, formativno spremljanje, ustno preverjanje znanja, Britanska mednarodna šola v Ljubljani
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 491; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA PRI TUJEM JEZIKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Kurnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali stališča učiteljev do formativnega spremljanja učenčevega napredka pri tujem jeziku (nadalje TJ) v osnovni šoli (nadalje OŠ). V teoretičnem delu na začetku predstavljamo tradicionalne načine spremljanja učenčevega napredka (ocenjevanje, preverjanje). Osrednji del je namenjen formativnemu spremljanju ter uporabi tega pri pouku TJ. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali stališča učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ, do formativnega spremljanja učenčevega napredka. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na izobrazbo, leta poučevanja ter vzgojno-izobraževalno obdobje (nadalje VIO), v katerem poučujejo TJ. V raziskavi je sodelovalo 122 učiteljev, ki poučujejo TJ v OŠ. Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik v pogostosti rabe formativnega spremljanja učenčevega napredka, so pa se pokazale razlike v raznoliki rabi njegovih strategij. Pri tem so najbolj izstopali učitelji, ki poučujejo TJ v 2. in/ali 3. VIO, in tisti, ki ga poučujejo več kot 15 let ter so po izobrazbi učitelji TJ in učitelji TJ (z modulom za poučevanje TJ v 1. VIO). Ugotovili smo, da se učitelji TJ, ter tisti, ki poučujejo TJ dlje časa, pogosteje poslužujejo tradicionalnih načinov spremljanja učenčevega napredka, medtem ko se učitelji RP (z modulom) in učitelji TJ (z modulom) ter tisti, ki poučujejo TJ krajši čas, pogosteje poslužujejo še drugih načinov, s čimer se bolj približajo formativnemu spremljanju znanja učencev.
Ključne besede: spremljanje napredka, formativno spremljanje, preverjanje znanja, tuji jezik, osnovna šola
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici