1. Logična forenzična analiza mobilnih telefonov android : diplomsko deloMatic Rupnik, 2022, diplomsko delo Opis: Uporaba mobilnih naprav se iz leta v leto povečuje. Mobilne naprave v tej informacijski dobi uporabljamo za vse – plačevanje položnic, pošiljanje sporočil, spletno nakupovanje in drugo. Z razvojem naprav in različnih tehnologij se je v veliki meri razvil tudi kibernetski kriminal. V ta namen so nastale tudi različne tehnike preiskovanja, t. i. mobilna forenzika. V diplomskem delu smo s pomočjo različnih analiz in tehnik mobilne forenzike preiskali dve mobilni napravi. Ena izmed teh je imela omogočen korenski dostop, druga le privzetega. S pomočjo različnih orodij za analizo naprav smo preverili, na kateri izmed naprav je lažje dostopati do podatkov. Na napravi s korenskim dostopom smo lahko dostopali do vseh datotečnih sistemov in vseh datotek sistema. Pri napravi brez korenskega dostopa smo bili zelo omejeni brez ročnega pridobivanja podatkov.
Ključne besede: forenzika, mobilna forenzika, Android telefoni
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 353; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndrej Petek, 2022, diplomsko delo Opis: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov.
V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov.
Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi.
Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Ključne besede: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 159; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1001,45 KB) |
3. Fizični vpliv na obnovitev podatkov z odprtokodnimi forenzičnimi orodji : diplomsko deloNika Jeršič, 2021, diplomsko delo Opis: Pomnilniški mediji so postali eden izmed najpomembnejših virov dokazov v sodnih postopkih. Pri kibernetskih zločinih pogosto vsebujejo najpomembnejše dokaze. Glavni namen diplomskega dela je bil spoznati potek forenzične preiskave in postopek obnovitve podatkov, ki se nahajajo na pomnilniških medijih. V sklopu zaključnega dela smo izvedli eksperiment, kjer smo pomnilniške medije izpostavili trem različnim okoljem, ki lahko potencialno vplivajo na podatke. Forenzične slike smo pregledali z odprtokodnima forenzičnima orodjema, s katerima smo tudi naredili analizo. Ugotovili smo, da magnetno polje in toplota ne vplivata na podatke. Odpiranje trdega diska je v večji meri uničilo podatke, na USB ključku pa ni bilo sprememb. Sklepamo, da bi poškodovani pomnilniški mediji lahko vplivali na potek sodnega postopka.
Ključne besede: forenzika, preiskava, fizični napadi, pomnilniški mediji
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 431; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,36 MB) |
4. Potrditvena pristranskost v forenziki : magistrsko deloLina Rižnar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav.
Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo.
Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti.
PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Ključne besede: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 745; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. Forenzična analitika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUroš Lesjak, 2020, diplomsko delo Opis: Forenzična analitika je pogosto spregledano področje, ki pa lahko veliko doprinese, tako v procesu preiskovanja kaznivih dejanj kakor tudi v prevenciji kriminalitete. S pomočjo pridobljenih podatkov o sledeh in o primerjalnem materialu je mogoče ustvariti podatkovne baze, z analizo teh podatkov pa bi preiskovalcem kaznivih dejanj lahko povečale možnosti za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj. Na primer, uporaba prstnih sledi in DNK analiz sta področji, ki se pogosto uporabljata pri preiskovanju, tako da zametki za vključitev ostalih podatkov obstajajo.
V preteklosti je bila uporaba forenzične analitike težja, saj sta bila hramba in izmenjava podatkov med pristojnimi organi zahtevnejša, z razvojem informacijskih tehnologij in računalništva pa je to postalo nekoliko lažje. Internet in ostala omrežja ponujajo možnost za hitro in nemoteno izmenjavo podatkov in širjenje podatkovnih baz. Pridobljeni podatki morajo biti v bazah shranjeni v skladu z zahtevami določenih standardov in postopkov. V smislu mednarodne izmenjave podatkov pa je treba upoštevati tudi zakonske omejitve, saj imajo različne države različno ureditev delovanja organov odkrivanja in pregona.
Na državni ravni bi forenzična analitika lahko prispevala k uspešnejšemu in lažjemu preiskovanju kaznivih dejanj, obstaja pa tudi potencial tega področja glede možne prevencije kaznivih dejanj ali celo prevencije terorizma.
Ključne besede: diplomske naloge, analitika, forenzika, kriminaliteta, dokazi, analiza
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 620; Prenosov: 115
Celotno besedilo (755,25 KB) |
6. Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji od leta 2008 do 2018 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostBojan Lampreht, 2019, diplomsko delo Opis: Pri gospodarski kriminaliteti je posredno oziroma neposredno povzročeno največ škode državi in gospodarskim subjektom kot so banke, podjetja in ostalim deležnikom, ki soustvarjajo kapital. Od pojava globalizacije dalje se gospodarska kriminaliteta zelo hitro razvija. Zaradi njene pojavne oblike, ki je zakrita v svoje vsakdanje delovanje, pa jo je zelo težko odkriti. Vse bolj se kriminaliteta pojavlja in razvija preko tehnologije in računalnikov oziroma spleta. Poseben poudarek ima spletno poslovanje. Za uspešno odkrivanje in spopadanjem s to kriminaliteto je potreben dober sistem, organizacija in znanje državnih organov in institucij, ki se spopadajo z gospodarsko kriminaliteto. Da do nje pride obstaja kar nekaj razlogov in sicer: težnja po več oziroma pohlep ali pa zgolj izraba položaja v organizaciji in neurejen nadzor nad delom posameznikov. Kar pa se po navadi pokaže šele pri menjavi vodstvenega kadra. To še posebej velja za banke, saj ne želijo priznati krivde, dokler se vodilni kader ne zamenja in takrat odkrijejo napake oziroma goljufije.
Ker se zadnja leta v Sloveniji gospodarska kriminaliteta vse bolj pojavlja, se je v zadnji letih ustanovilo kar nekaj posebno specializiranih skupin za odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Med njih spadata Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za pregon hujših kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Policija se vse bolj usmerja na področje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, pri čemer je posebna pozornost namenjena sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami pri odkrivanju gospodarske kriminalitete. Policija je skozi leta zaposlila dodatne strokovnjake na področju gospodarske kriminalitete. Od leta 2014 je policija še posebno pozorna na delovanje bančnega sektorja in finančnih preiskav, katero število se od 2010 vse bolj povečuje. Policija je za eno izmed rešitev z banko podpisala sporazum o sodelovanju. Sistemske izboljšave pri obravnavanju premoženjske koristi, so prispevale k večji uspešnosti odkrivanja in preiskovanja tovrstne kriminalitete.
Ključne besede: diplomske naloge, korupcija, pranje denarja, boj proti gospodarski kriminaliteti, pregon, forenzika
Objavljeno v DKUM: 31.07.2019; Ogledov: 707; Prenosov: 102
Celotno besedilo (786,47 KB) |
7. Zavarovanje reliefnih sledi obuval z mavcem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostJure Šega, 2019, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela z naslovom Zavarovanje reliefnih sledi obuval z mavcem predstavimo osnove, ki so potrebne za uspešno zavarovanje sledi obuval z mavcem. Predstavimo nekaj osnov forenzične znanosti ter vse njene segmente, ki spadajo v okvir te tematike. Osredotočili smo se na nastanek sledi podplata obuvala ter vse značilnosti, ki so pri tem pomembne. Značilnosti lahko pojmujemo tudi kot informacije, na podlagi katerih je možno ugotavljati ujemanje med preiskovano sledjo in podplatom določenega obuvala. Pri tem nas je zanimalo predvsem, ali se v idealnih pogojih tridimenzionalne značilnosti prenesejo s podplata obuvala na podlago brez večjih izgub informacij ter ali lahko te informacije zajamemo z mavčnim odlitkom in jih tam kasneje tudi nespremenjene zaznamo.
V eksperimentalnem delu opišemo celoten potek eksperimenta ter naredimo primerjave med sledmi, mavčnimi odlitki in podplati obuval. Celoten potek eksperimenta je tudi slikovno dokumentiran, kar smo za boljšo predstavo in lažje razumevanje vsebine uporabili tudi v zaključnem delu.
Pred pričetkom izdelave zaključne naloge ter pred izvedbo eksperimenta smo oblikovali tri hipoteze. Tako smo predpostavljali, da se bodo s podplata na podlago prenesle vse njegove individualne značilnosti. Hkrati s tem se bodo prenesle tudi vse informacije tridimenzionalnih individualnih značilnosti. Ravno tako smo predpostavili, da zavarovanje reliefnih sledi obuval z mavcem omogoča zajem vseh tridimenzionalnih značilnosti brez pomembne izgube informacij. Vse tri zastavljene hipoteze smo lahko potrdili, v največji meri zaradi idealnih pogojev, ki smo jih vzpostavili za izvedbo eksperimenta.
Ključne besede: diplomske naloge, forenzika, odtis obuvala, zavarovanje odtisa, mavčni odlitek, dokazno gradivo
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 804; Prenosov: 64
Celotno besedilo (3,04 MB) |
8. Ekonomska upravičenost uporabe metod digitalne forenzikeLiljana Selinšek, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Članek skuša povezati področje ekonomske analize prava z uporabo digitalnih forenzičnih metod, ki so v sodobni informacijski družbi čedalje bolj uporabno sredstvo za dokazovanje znakov različnih kaznivih dejanj, pa tudi drugih pravno pomembnih dejstev. Avtorica izhaja iz temeljne hipoteze, da je dokazovanje z metodami digitalne forenzike primerno uporabiti le, kadar pričakovana korist od tako zbranih dokazov presega stroške digitalne forenzične preiskave. Hkrati opozarja, da so stroškovni vidiki digitalne forenzike izjemno kompleksni, saj segajo na področje bitke med komercialnimi in odprtokodnimi orodji za digitalne forenzične preiskave, kjer trčijo interesi tehnoloških podjetij, ki razvijajo forenzično programsko opremo, interesi policije in pravosodja ter interesi potrošnikov.
Ključne besede: digitalna forenzika, kazenski postopki, ekonomska analiza prava, elektronski dokazi
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 715; Prenosov: 53
Celotno besedilo (112,86 KB) |
9. Različna forenzična mnenja - razlogi in posledice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Berčič, 2018, diplomsko delo Opis: Forenzična mnenja se nemalokrat razlikujejo med seboj. Gotovo bi lahko celo rekli, da kolikor je izvedencev, toliko je različnih mnenj. Te razlike so lahko takšne z malo odstopanja ali pa popolnoma nasprotujočih in kontradiktornih, divergentnih mnenj. Na takšne težave niso imuna nobena izvedenska mnenja, saj se razlike med njimi pojavljajo, če gre za strokovnjake, zaposlene v isti službi, zaposlene v isti državi ali pa neznancev, zaposlenih v različnih državah. Razlike med mnenji so verjetno pogostejše in jih je bolj logično pričakovati, če zadevo v pregled pošljemo izvedencem v različne države. Pa vendar si nasprotujejo tudi mnenja strokovnjakov iste stroke v isti državi, kar se zdravemu razumu z veliko verjetnostjo ne zdi najbolj logično.
Toda kaj povzroča razlike v mnenjih? Ali gre za razlike pri izobraževanju in usposabljanju »forenzikov«? Ali so razlog različne metode preiskovanja sledi? Morda so krivi različni sistemi prepričanj, ki veljajo v določeni državi ali na določenem območju? Ali gre za vpliv pristranskosti zaradi primerov, ki so jih v svoji karieri »forenziki« že obravnavali? Ima pri tem morda vmes prste intuicija? Morda osebnost, personalna prepričanja in vrednote ključno prispevanju h končni odločitvi za podano mnenje?
Naša naloga je ugotoviti, zakaj do razlik v izvedenskih mnenjih sploh prihaja ter kakšne so njihove posledice. Prizadevali si bomo odkriti, kje obstajajo tiste ključne pomanjkljivosti, ki prispevajo k tem razlikam.
Ključne besede: forenzika, forenzični strokovnjaki, izvedenska mnenja, ENFSI smernice, standardi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.06.2018; Ogledov: 899; Prenosov: 82
Celotno besedilo (925,80 KB) |
10. Simulacija forenzičnih primerov v nujni medicinski pomočiPetra Javornik, 2017, magistrsko delo Opis: Izhodišča: v teoretičnem delu je najprej predstavljena forenzika v nujni medicinski pomoči. Predstavili smo, v katerih primerih govorimo o sumljivih dogodkih in napakah, ki nastanejo.
Raziskovalna metodologija: v nadaljevanju so na podlagi odgovorov predstavljeni primeri v simuliranem okolju. Izbrali smo prostovoljce, različne materiale kot dokaze ter izvedli različne scenarije. Našo raziskavo smo, kolikor se je dalo, približali slikovno in razložili podrobnosti, ki lahko nastanejo na forenzičnih prizoriščih, kakšne napake lahko nastanejo in na kaj morajo biti pazljivi zdravstveni delavci. Podatki, potrebni za empirični del magistrske naloge, so dobljeni s pomočjo intervjuja in simulacijskih primerov. Intervju in simulacije smo opravili v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica.
Rezultati: ugotovili smo, da so se zaposleni v NMP Slov. Bistrica že srečali s primeri, ki nakazujejo na sumljive dogodke. Pri tem so ravnali v skladu s pravili. Če je bila oseba živa, so se lahko zabrisali dokazi, saj NMP rešuje življenja. Če pa je bila oseba mrtva, pa so na istem mestu pustili materialne dokaze, ki bi lahko bili vzrok smrti.
Slep: zaključimo lahko, da ima Slovenija kot varna država že veliko primerov, ki so posledica umora po naključju. NMP se pogosto srečuje z dogodki, ki so nejasni, sumljivi ali posledica kaznivega dejanja. Za uspešno raziskovanje kaznivih dejanj so podatki, ki se pridobijo kot materialni dokaz, zelo pomembni in prispevajo k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju kaznivih dejanj.
Ključne besede: forenzika, nujna medicinska pomoč, materialni dokazi, sumljivi primeri ukrepanja in napake.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 1838; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,45 MB) |
