1. Digitalna forenzika in informacijska varnost v gospodarski kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNika Todorovič, 2024, diplomsko delo Opis: Gospodarski kriminal, ki ga spodbuja hiter razvoj digitalnih tehnologij, je v zadnjih letih postal še večji problem kot kadar koli prej. V današnji dobi gospodarski delinkventi skoraj povsod puščajo digitalne sledi, ki služijo kot neprecenljiv dokaz pri preiskovanju. Prehod iz tradicionalnih finančnih transakcij v digitalne je ustvaril obsežno področje podatkov, ki zločincem omogočajo vse lažje zlorabe. Storilci izkoriščajo ranljivosti digitalnih sistemov, poleg tega pa jim »spletna« anonimnost omogoča dodaten občutek varnosti pred organi pregona. Ker digitalni dokazi zajemajo veliko število virov, zagotavljajo precejšnjo kompleksnost gospodarskih zločinov. V procesu vsesplošne digitalizacije naših življenj so tudi v plačilnem prometu postale prevladujoče elektronske transakcije. Namesto denarnice zmikavtom danes več obetajo uporabniško ime, geslo in identifikator za spletno bančništvo ali številka plačilne kartice. Nove kriminalne metode zahtevajo nove pristope k odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, saj se klasičnim sledem pridružujejo digitalne sledi, ki ne ostajajo le za kibernetskimi, ampak tudi za klasičnimi kaznivimi dejanji. Hiter razvoj industrije virtualnih sredstev in omogočanje storitve kaznivih dejanj v kibernetskem svetu zahtevata hiter odziv oblikovalcev politik. Zakonodajalci po vsem svetu se soočajo s pripravo zakonov, ki usklajujejo potrebo po nadzoru in preiskavi. Eden takih je Uredba (EU) 2022/2554 ali DORA, ki bo določala enotne zahteve glede varnosti omrežnih in informacijskih sistemov, ki podpirajo poslovne procese finančnih subjektov.
Ključne besede: digitalna forenzika, informacijska varnost, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Varno brisanje digitalnih sledi iz trajnega računalniškega pomnilnika : diplomsko deloEdis Sinanović, 2023, diplomsko delo Opis: V vsakdanjem življenju se velikokrat srečamo z zelo občutljivimi podatki, s katerimi je potrebno ravnati previdno, saj kljub brisanju, podatki še vedno ostanejo zapisani v pomnilniku, iz katerega jih je mogoče obnoviti. V diplomskem delu smo se osredotočili na varno brisanje podatkov ter na predstavitev in primerjavo izbranih tehnik varnega brisanja. Poudarili smo razliko med algoritmi brisanja na magnetnih diskih in bliskovnih pomnilnikih. Raziskali smo orodja za trajno brisanje podatkov na operacijskih sistemih Linux in Windows. Prikazali smo odkrivanje sledi trajnega brisanja ter možnosti izkopavanja podatkov. Razvili smo lastno orodje, ki se sooča z izboljšavami za širšo uporabnost. Zelo pomembno je še omeniti, da razvoj lastnih standardov zahteva veliko previdnost zaradi varnostnih tveganj in zaradi tega ni priporočljivo. Naša naloga prispeva k zavedanju o pomembnosti trajnega brisanja podatkov, predstavlja tehnološke možnosti za varen izbris in nakazuje potencial za nadaljnje raziskave na področju varnega brisanja podatkov.
Ključne besede: Varno brisanje, kibernetska varnost, podatki, digitalna forenzika
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,73 MB) |
7. Digitalna forenzika v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostPrimož Horvat, 2023, diplomsko delo Opis: Digitalna forenzika v slovenski policiji je ena novejših nalog in opravil kriminalistične policije. Razvijati se je začela leta 2009 in se vse do zdaj razširjala, usposablja, izobražuje in nadgrajuje strojno in programsko opremo.
Opisani zakonski pogoji za začetek postopka zavarovanja in preiskave elektronskih podatkov. Prav tako je zajeto število kaznivih dejanja z katerimi se slovenska policija najpogosteje srečuje, ter o vrsti zaseženih elektronskih naprav.
Slovenska policija opravlja digitalno forenziko po temeljnih postopkih digitalne forenzike, pravnimi predpisi, načelih in metodologiji, kateri so bili sprejeti. Sloni na standardih in normativih, katerih zadostujejo, da se digitalni dokazi lahko uporabijo v pravdnih zadevah. Slovenska policija mora spoštovati načela, metodologijo in zakonske predpisi, saj le tako lahko zagotavlja verodostojnost digitalnih dokazov v pravdnih postopkih. V nasprotnem primeru privede, da so digitalni dokazi neveljavni.
Opredeljena sta oba postopka, postopek za zavarovanje elektronskih podatkov in postopek o preiskavi elektronskih podatkov. Predstavljen je tudi postopek zagotavljanja istovetnosti in integritete z pomočjo izračuna zgoščevalni vrednosti. Postopki morejo biti izvedeni strokovno, dosledno, ter opraviti jih mora za to strokovno usposobljena oseba. O vseh postopkih se sprotno sestavlja zapisnik, v katerega je potrebno vpisati opravila katera smo opravili, ter ugotovitve tekom zavarovanja ali preiskave elektronske naprave.
V prihodnosti se bo potrebno hitreje odzivati na nenehne spremembe in novosti, več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost, saj se danes najde vedno več digitalnih dokazov, vendar pa so omejitve glede najdbe le teh.
Ključne besede: digitalna forenzika, digitalni dokazi, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 529; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,67 MB) |
8. Nosljive naprave in preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIsabel Češljar, 2023, diplomsko delo Opis: Nosljive naprave so elektronske naprave, ki se nosijo, uporabljajo ali zaužijejo in so zasnovane za merjenje ali zajemanje podatkov v digitalni obliki brez posredovanja uporabnika. Dve izmed najbolj priljubljenih vrst nosljivih naprav sta pametne ure in sledilniki aktivnosti. Gre za naprave, ki zaradi skorajda celodnevne prisotnosti na ali v bližini osebe ustvarijo ogromno količino podatkov. Posledično lahko informacije, ki jih pridobimo iz takšnih naprav, služijo kot dokaz v kazenskem postopku.
Cilj zaključnega dela je zbrati in predstaviti ugotovitve že izvedenih raziskav o nosljivih napravah tako, da bi omogočale preiskovalcem dobro razumevanje pridobljenih podatkov za potrebe dokazovanja v kazenskem postopku.
V delu najprej pojasnimo nekaj temeljnih pojmov, kot so internet stvari in storitve v oblaku, nosljive naprave in digitalna forenzika. Nato opišemo proces pridobitve podatkov iz takšnih naprav in naštejemo, katere podatke o žrtvi in storilcu kaznivega dejanja lahko iz njih pridobimo. Osredotočimo se še na izzive, povezane z nosljivimi napravami v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, in ali so podatki, pridobljeni iz takih naprav, dopustni kot dokaz v kazenskem postopku v Sloveniji.
V zaključku povzamemo glavne ugotovitve: Proces pridobitve podatkov iz nosljivih naprav je zelo podoben pridobivanju podatkov iz ostalih naprav, a z nekaj edinstvenimi izzivi, kot so npr. netočnost časa in datuma, odvisnost naprave od GPS, raznolikost naprav. Ključni podatki o kaznivem dejanju, ki jih lahko izvemo, so podatki, ki kažejo na čas in lokacijo smrti žrtve, pot gibanja žrtve ali storilca, občutek vznemirjenja, omamljenost žrtve, ali pa ti podatki kako drugače podprejo ali omajajo resničnost osumljenčevega alibija. V slovenskem kazenskem postopku bi bili lahko takšni dokazi dopustni, če zanje velja avtentičnost, integriteta, preverljivost, vsebinska celovitost in zanesljivost.
Ključne besede: nosljive naprave, digitalna forenzika, preiskovanje kaznivih dejanj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 76
Celotno besedilo (778,17 KB) |
9. Logična forenzična analiza mobilnih telefonov android : diplomsko deloMatic Rupnik, 2022, diplomsko delo Opis: Uporaba mobilnih naprav se iz leta v leto povečuje. Mobilne naprave v tej informacijski dobi uporabljamo za vse – plačevanje položnic, pošiljanje sporočil, spletno nakupovanje in drugo. Z razvojem naprav in različnih tehnologij se je v veliki meri razvil tudi kibernetski kriminal. V ta namen so nastale tudi različne tehnike preiskovanja, t. i. mobilna forenzika. V diplomskem delu smo s pomočjo različnih analiz in tehnik mobilne forenzike preiskali dve mobilni napravi. Ena izmed teh je imela omogočen korenski dostop, druga le privzetega. S pomočjo različnih orodij za analizo naprav smo preverili, na kateri izmed naprav je lažje dostopati do podatkov. Na napravi s korenskim dostopom smo lahko dostopali do vseh datotečnih sistemov in vseh datotek sistema. Pri napravi brez korenskega dostopa smo bili zelo omejeni brez ročnega pridobivanja podatkov.
Ključne besede: forenzika, mobilna forenzika, Android telefoni
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,64 MB) |
10. Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndrej Petek, 2022, diplomsko delo Opis: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov.
V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov.
Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi.
Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Ključne besede: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 524; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1001,45 KB) |
