| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Preko inovacijskih pristopov do učinkovite rehabilitacije forenzičnih bolnikov v smeri resocializacije
Barbara Harc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Forenzična psihiatrija v Sloveniji je zelo pomembna veja v psihiatriji in zdravstvu nasploh. Prav tako je tesno povezana in sodelujoča veja pravosodja. Velik korak k boljši in učinkovitejši obravnavi forenzičnega pacienta je pripomogla pred štirimi leti nastala, nova in edina Enota za forenzično psihiatrijo v Sloveniji. Smernice zdravljenja forenzičnega pacienta so zastavljene, vendar bi lahko uspešnost zdravljenja izboljšali s širšim programom, ki bi hkrati deloval k boljši resocializaciji forenzičnih pacientov. Namen in cilji diplomskega dela so usmerjeni prav v slednje. V prvem delu diplomske naloge so podana teoretična spoznanja o totalnih ustanovah in njihovem delovanju, pomen socializacije in njenih aktivnosti. Sledi prikaz delovanja Enote za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Razširitev in izboljšanje programa zdravljenja na enoti smo prikazali v modelu rešitve, ki ponuja inovacijski pristop z novimi delovnimi procesi in razširitvijo vključevanja pacientov v širše okolje. Pomembnost novo vpeljanih aktivnosti smo podprli z anketo, usmerjeno v pomembnost dela kot osrednje aktivnosti pri obsojencih in njihovih prostih izhodov iz zavoda. Anketa je bila izvedena z zaposlenimi v Zavodih za prestajanje kazni v Sloveniji.
Ključne besede: Resocializacija, delo, forenzični pacient, totalna ustanova.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 564; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (294,04 KB)

2.
POVEZANOST OCENE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN POTREB FORENZIČNIH PSIHIATRIČNIH PACIENTOV V UKC MARIBOR
Nastja Ornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: Vse pomembneje je usmerjati pozornost na tiste, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. Duševne bolezni namreč omejujejo posameznike v vsakdanjem delovanju in posledica tega je slabša kakovost življenja. Forenzični psihiatrični pacienti predstavljajo eno izmed bolj specifičnih populacij, ki jim psihično stanje otežuje življenje in so v splošnem zelo ranljiva skupina s povečanimi potrebami po skrbi za njihovo zdravje. V raziskovanju kakovosti življenja je poleg objektivnih življenjskih pogojev treba analizirati tudi subjektivno percepcijo in oceno posameznikov o kakovosti njihovega življenja in zadovoljenosti njihovih potreb. Metoda: Za pridobivanje podatkov smo uporabili Obrazec z osnovnimi podatki o forenzičnem psihiatričnem pacientu, Lestvico življenjskih spretnosti (LSP-16), Lestvico splošne ocene delovanja (GAF), Vprašalnik kvalitete življenja (FQL-SV) in Camberwellovo oceno potreb-forenzična klinična verzija (CANFOR-C). V raziskavo je bilo vključenih 30 forenzičnih psihiatričnih pacientov, starih od 24 do 73 let, ki se zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na psihiatričnem oddelku enote za forenzično psihiatrijo. Vzorec osebja je predstavljajo 9 zaposlenih na enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Rezultati: Zaradi majhnega vzorca se kažejo tendence, da se z večanjem zadovoljenih potreb udeležencev veča tudi kakovost življenja in obratno. Z višanjem kakovosti življenja se izboljšuje tudi splošno delovanje udeležencev, vendar povezava ni statistično pomembna. Z večanjem kakovosti življenja in višanjem števila zadovoljenih potreb se večajo življenjske spretnosti. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v spolu glede na kakovost življenja, življenjske spretnosti in število zadovoljenih potreb udeležencev. Obstaja statistično pomembna razlika glede na sodno situacijo samo v življenjskih spretnostih. Udeleženci so zadovoljenost potreb v povprečju ocenjevali veliko nižje v primerjavi z osebjem. Zaključki: Forenzični psihiatrični pacienti so poleg zdravljenja duševne bolezni tudi v procesu rehabilitacije, ki jih pripravlja na ponovno življenje v skupnosti. Motiviranost je pomembna komponenta zdravljenja in je hkrati povezana tudi z motivom zadovoljevanja ne le osnovnih, temveč tudi višjih potreb. Posledično se z zadovoljenostjo potreb boljša kakovost življenja in življenjske spretnosti, kar prispeva k višjemu nivoju splošnega delovanja. Zagotavljanje oskrbe tem pacientom pomeni sodelovanje strokovnjakov z različnih področij socialnega in zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, kakovost življenja, potrebe.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1809; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (919,23 KB)

3.
FORENZIČNA PSIHIATRIJA IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJO
Barbara Topić, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena forenzična psihiatrija, ki deluje na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Področje in ustanovitev Enote za forenzično psihiatrijo je pomembna novost v Sloveniji in je edina Enota za celotno državo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti delovanje diplomirane medicinske sestre na Enoti za forenzično psihiatrijo. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, ki temelji na kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno vodeni intervju z diplomirano medicinsko sestro, ki vsebuje 19 vprašanj odprtega tipa. Rezultati: Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da medicinske sestre nimajo nobenih dodatnih izobraževanj za delo na Enoti za forenzično psihiatrijo, vendar se poskušajo same udeleževati različnih mednarodnih konferenc. Zdravstvenega nega forenzičnega pacienta je podobna zdravstveni negi na ostalih oddelkih psihiatrije z razliko, da ima velik poudarek na varovanju pacientov, zaposlenega osebja in okolice, zato so potrebna znanja tudi s področja pravosodja in sodstva. Sklep: Delo s forenzičnimi pacienti ni enostavno, potrebno je ustrezno znanje in izkušnje s področja zdravstvene nege pacienta z duševno motnjo ter znanje iz pravosodja. Stičišče vseh področij je temelj dobre in kakovostne zdravstvene nege ter kompleksen proces, kjer je vloga vseh izjemno pomembna, jedro terapevtskega tima in njegovo delovanje je tisti temelj brez katerega zdravstvena obravnava forenzičnega pacienta ne bi mogla delovati. Zaupanje v timu in skupno iskanje rešitev za posameznega pacienta predstavlja prioriteto med zaposlenimi in pacientom.
Ključne besede: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, medicinska sestra, terapevtki odnos, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1889; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (967,04 KB)

4.
Forenzični pacient in zdravstvena nega
Tina Šeško, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega forenzičnega in agresivnega pacienta, ukrepi obveznega zdravljenja ter posebni varovalni ukrepi. S pomočjo kvantitativne raziskave smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost članov negovalnega tima za delo s forenzičnimi in agresivnimi pacienti ter katere varnostne ukrepe uporabljajo člani negovalnega tima pri agresivnem pacientu.
Ključne besede: Zdravstvena nega, forenzični pacient, agresivni pacient, varovalni ukrepi
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1648; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici