1. OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA KOT TEMELJ ISKANJA MATERIALNE RESNICEMateja Maksimovič, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca.
Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev.
Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Ključne besede: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 4150; Prenosov: 874
 Celotno besedilo (882,56 KB) |
2. Slovenski nacionalni forenzični laboratorij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloPetra Tavčar, 2013, diplomsko delo Opis: Nacionalni forenzični laboratorij je edina akreditirana slovenska institucija, ki se ukvarja s forenzičnimi preiskavami.
Njegovi začetki segajo v leto 1950 in že od takrat je veljalo, da je na visokem nivoju, kar se je do danes samo nadgrajevalo. Slednje se izraža v dobri usposobljenosti zaposlenih, vrhunski instrumentalni opremi, mednarodnih sodelovanjih, upravljanju s sistemi kot so AFIS, SICAR ipd. K takemu napredku so veliko prispevali vodje NFL-ja in pa tudi ostali zaposleni, ki imajo težke in zahtevne naloge.
Forenzični strokovnjaki delujejo v petih oddelkih (daktiloskopski, biološki, fizikalni, kemijski in oddelek za preiskave dokumentov NAC/CNAC), kjer se ukvarjajo s preiskavami in analizirajo sledi ter tako iščejo dokaze in posledično storilce kaznivih dejanj. Nekateri predavajo na fakultetah, občasno se udeležujejo ogledov kraja dejanja, podajajo mnenja na sodiščih, hodijo na razne konference itd. Iz slednjega lahko razberemo povezavo s policijo, sodišči in tožilstvom, sodelujejo pa tudi mednarodno.
Trenutno se NFL bojuje s prostorsko stisko, kar pa se že rešuje z gradnjo novega prizidka in rekonstrukcijo obstoječe zgradbe.
Glavna misel je tako v tem trenutku selitev v nove prostore in ohranjanje akreditacije, kamor spada tudi želja po akreditiranju še drugih metod.
Ključne besede: forenzika, forenzična znanost, forenzične preiskave, forenzični laboratoriji, Nacionalni forenzični laboratorij, NFL, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.07.2013; Ogledov: 4595; Prenosov: 1039
Celotno besedilo (2,57 MB) |
3. VREDNOTENJE FORENZIČNIH DOKAZOV V PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČJasna Klevišar, 2012, diplomsko delo Opis: T.i. CSI efekt in slovenski medijsko odmevni primeri so na laični javnosti pustili vtis, da sodišča strokovnih mnenj Nacionalnega forenzičnega laboratorija ne upoštevajo, ter da forenzični strokovnjaki svojega dela ne opravijo dovolj strokovno. Razne TV nadaljevanke so pustile vtis, da forenzični strokovnjak npr. najdene prstne sledi naloži v računalnik ter malce počaka, da mu le-ta ponudi odgovor oz. pozitivno individualno identifikacijo. Vendar je prikazano delo forenzičnega strokovnjaka v nadaljevankah večinoma zelo daleč od resnice.
Namen diplomskega dela je bralca preko prikaza sodne prakse popeljati skozi težave in dejavnike s katerimi so se soočali forenzični dokazi oz. forenzični strokovnjaki v fazi sojenja, in ki so vplivali na to, da slovenska sodišča niso pripisovala forenzičnemu dokazu takšne dokazne vrednosti, kot jo ima danes. Poleg tega je namen raziskati ali so še vedno prisotne, glede na to, da obstajajo različni forenzični dokazi, ki jih lahko razdelimo glede na to ali je forenzični strokovnjak do njih prišel preko subjektivne ali analitske metode, razlike v njihovi dokazni vrednosti pred sodiščem.
Ključne besede: forenzični dokaz, forenzični strokovnjak, izvedenec, izvedensko mnenje, vrednotenje dokazov, dokazna vrednost, Nacionalni forenzični laboratorij, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 14.09.2012; Ogledov: 2421; Prenosov: 474
Celotno besedilo (985,72 KB) |
