| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Potrditvena pristranskost v forenziki
Lina Rižnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav. Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo. Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti. PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Ključne besede: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja
Tjaša Ocepek, 2016, diplomsko delo

Opis: Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada. Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja). V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti… Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli. Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, sledi, dokazi, biološke sledi, zavarovanje sledi, shranjevanje sledi, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1251; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Sodobna forenzična fotografija
Mitja Ličar, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtor predstavi osnove fotografije. Opredeli osnovne parametre za pravilno eksponiranje fotografije, pojem globinske ostrine, predstavi objektive ter del nameni svetlobi, kontrastu vira svetlobe in svetlobnih odbojev. V nadaljevanju specificira fotografijo v forenzični vlogi. Opredeli situacijski posnetek, posnetek relativne bližine in bližnji posnetek. Osredini se na teorijo fotografiranja krvnih sledov. Predstavi problematične površine nahajanja krvnih sledi, uporabo kemijskih reagentov ter za te namene uporabo bliskavice pri fotografiranju. Prav tako se dotakne teorije fotografiranja sledi obuval ter opredeli reliefne in ploske sledi obuval. Na koncu teoretičnega dela se dotakne še digitalnega rokovanja s fotografijami v smislu digitalne postprodukcije. V empiričnem delu se osredini na fotografiranje reliefnih sledi obuval. Pri dveh sledeh istega obuvala z različno debelino podlage in globino ugreza obuvala pri isti strukturi podlage preizkuša, kako kot svetlobe vpliva na prepoznavo karakteristik obuvala na fotografiji. Reagiranje svetlobe na sled preizkuša iz treh različnih položajev po krožnici okrog sledi obuvala iz treh različnih kotov naklona – 25-, 50- in 75-stopinjskega kota vpadne svetlobe. Ob koncu tega dela analizira ugotovitve in poda statistične podatke izraženosti kontrolnih točk glede na globino sledi, položaj in kot svetlobe. Ugotavlja, da sta za fotografiranje profilnih sledi obuval, najbolj ugodna kota vpadne svetlobe, 25 in 50 stopinj. V empiričnem delu opravi tudi poskus fotografiranja krvnih sledi na bombažni tkanini. Za preizkus vzame 5 različnih barv iste tkanine, na katere odtisne krvavo sled obuvala, ki je kontaminirano s svinjsko krvjo. V nadaljevanju sledi fotografira s tremi različnimi tipi svetlobe - LED lučjo, forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm ter forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm z uporabo rumenega filtra na objektivu fotoaparata. Ugotavlja, da se pri eksperimentu najbolj obnese forenzični vir svetlobe pri 415nm z rumenim filtrom na objektivu, saj daje izboljšane rezultate pri rdeči, bordo rdeči in oranžni podlagi.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, forenzična fotografija, krvne sledi, sledi obuval, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2016; Ogledov: 1518; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Postopki zajema in analiza ter pomen neobstojnih podatkov v digitalni forenziki
Gregor Bogovčič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo vejo digitalne forenzike, ki se ukvarja z zajemom, zavarovanjem in delom z neobstojnimi podatki. Neobstojni podatki so podatki, ki se hranijo v neobstojnem pomnilniku, dokler ima ta dostop do izvora energije. V trenutku, ko je dostop do elektrike prekinjen, se podatki postopoma, a razmeroma hitro izgubijo. V nalogi skušamo opozoriti na pomen neobstojnih podatkov v forenzičnih preiskavah, saj obsegajo med drugim tudi vse podatke in vse aplikacije, ki jih imamo trenutno naložene in zagnane. Z vidika varnosti pa so v pomnilniku shranjeni tudi vsi aktivni šifrirni ključi itd. V nalogi na začetku na kratko predstavimo osnovne pojme v zvezi s samim področjem. Nalogo nadaljujemo s predstavitvijo postopka zajema neobstojnih podatkov, kjer je poudarek tudi na načrtovanju zajema podatkov. Prav tako predstavimo nekatera programska orodja za zajem in analizo slik delovnega pomnilnika. Praktično prikažemo primer zajema neobstojnih podatkov iz delovnega pomnilnika s pomočjo izkoriščanja neposrednega dostopa do pomnilnika (ang. DMA) s pomočjo programske opreme Inception in vmesnika Firewire. Prav tako predstavimo programsko orodje Volatility. Opravimo tudi praktično analizo pomnilniških slik na primerih iskanja gesel v čistopisu, iskanja zgoščenih vrednosti iz registra, najdenega v pomnilniški sliki, karvanja datotek iz pomnilniške slike ter izvedemo enostavno analizo trojanskega konja Zeus s pomočjo prej pridobljene slike delovnega pomnilnika.
Ključne besede: računalništvo, pomnilniki, podatki, neobstojni podatki, forenzične preiskave, digitalna forenzika, diplomske naloge
Objavljeno: 18.11.2015; Ogledov: 1217; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

5.
Slovenski nacionalni forenzični laboratorij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Tavčar, 2013, diplomsko delo

Opis: Nacionalni forenzični laboratorij je edina akreditirana slovenska institucija, ki se ukvarja s forenzičnimi preiskavami. Njegovi začetki segajo v leto 1950 in že od takrat je veljalo, da je na visokem nivoju, kar se je do danes samo nadgrajevalo. Slednje se izraža v dobri usposobljenosti zaposlenih, vrhunski instrumentalni opremi, mednarodnih sodelovanjih, upravljanju s sistemi kot so AFIS, SICAR ipd. K takemu napredku so veliko prispevali vodje NFL-ja in pa tudi ostali zaposleni, ki imajo težke in zahtevne naloge. Forenzični strokovnjaki delujejo v petih oddelkih (daktiloskopski, biološki, fizikalni, kemijski in oddelek za preiskave dokumentov NAC/CNAC), kjer se ukvarjajo s preiskavami in analizirajo sledi ter tako iščejo dokaze in posledično storilce kaznivih dejanj. Nekateri predavajo na fakultetah, občasno se udeležujejo ogledov kraja dejanja, podajajo mnenja na sodiščih, hodijo na razne konference itd. Iz slednjega lahko razberemo povezavo s policijo, sodišči in tožilstvom, sodelujejo pa tudi mednarodno. Trenutno se NFL bojuje s prostorsko stisko, kar pa se že rešuje z gradnjo novega prizidka in rekonstrukcijo obstoječe zgradbe. Glavna misel je tako v tem trenutku selitev v nove prostore in ohranjanje akreditacije, kamor spada tudi želja po akreditiranju še drugih metod.
Ključne besede: forenzika, forenzična znanost, forenzične preiskave, forenzični laboratoriji, Nacionalni forenzični laboratorij, NFL, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2013; Ogledov: 3044; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
Računalniška obdelava podpisa
Uršula Rožanski, Dorijan Keržan, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Predstavitev primera iz l. 2006, ki predstavlja zanimiv poskus prevare s ponarejanjem podpisov, pri katerem se je izkazalo, da so bili ponarejevalci seznanjeni tudi z osnovnimi principi forenzičnih preiskav rokopisov.
Ključne besede: podpisi, ponarejanje, prevare, forenzične preiskave
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1298; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Poroskopija
Barbara Hace, Bernarda Škrabar, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: prstni odtis, prstna sled, papilarne linije, daktiloskopija, pore, poroskopija, forenzične preiskave
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1309; Prenosov: 113
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici