| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Preiskave sledi obuval - namen, omejitve, razultati
Andrej Gerjevič, 2006, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: forenzične preiskave, sledi obuval, proces individualizacije, individualizacija, vrednotenje, stopnje verjetnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 54; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (240,80 KB)

2.
Izzivanje prstni sledi z metodo RTX (ruthenium tetroxide)
Mojca Kern Vinkovič, Matej Trapečar, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: forenzične preiskave, prstna sled, papilarne linije, ruthenium tetroxide, RTX
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Forenzične preiskave ilegalnega heroina
Sonja Klemenc, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: heroin, droge, kriminaliteta, sodne znanosti, forenzične preiskave
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (278,88 KB)

4.
5.
Minimalne zahteve usposobljenosti izvedencev za preiskave rokopisov
Dorijan Keržan, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: forenzične preiskave, rokopisi, izvedenstva, grafološke analize, grafologija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (251,74 KB)

6.
Zbiranje digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav : magistrsko delo
Gregor Skerl Beronja, 2023, magistrsko delo

Opis: V dobi, v kateri se življenje vse bolj seli v digitalni svet, je forenzična preiskava zbiranja digitalnih dokazov postala nepogrešljiv del preiskovalnih postopkov tako v zasebnih, poslovnih kot tudi drugih sodnih procesih. Odkrivanje digitalnih sledi in zbiranje digitalnih dokazov sta ključna postopka za razumevanje in reševanje sodobnih izzivov, povezanih z bodisi kibernetsko varnostjo, poslovno skrivnostjo, kibernetskimi prevarami bodisi preiskavami na področju kriminalitete in terorizma. Digitalna forenzika vključuje uporabo sofisticiranih orodji in tehnik za iskanje, pridobivanje in analiziranje digitalnih dokazov, ki jih preiskovalci pridobijo v sklopu zasega digitalnih medijev. Ta orodja strokovnjakom omogočajo, da preiskujejo različne digitalne naprave, kot so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki in celo storitve v oblaku, z namenom, da bi lahko pridobili relevantne dokaze. Proces vključuje različne faze, kot so sprožitev preiskave, planiranje, zbiranje podatkov, analiza in predstavitev ugotovitev. Sam postopek zbiranja digitalnih dokazov je ključna faza v postopku digitalne forenzike, saj moramo vedno zagotavljati verigo skrbništva. Ta faza vključuje iskanje in pridobivanje relevantnih digitalnih podatkov iz različnih naprav in virov, postopek pa mora biti izveden previdno in strokovno. Napačni pristopi zbiranja digitalnih dokazov in uporaba napačne metodologije lahko vodijo v uničenje gradiva. Pridobljene digitalne dokaze je treba analizirati, jih pravilno interpretirati in predstaviti naročniku. Preiskovalec mora ugotoviti in prepoznati relevantne informacije, pridobljene iz metapodatkov, obnovitve izbrisanih datotek, elektronske pošte in podobno. Vsekakor pa ne moremo zanemariti dejstva, da živimo v dobi digitalizacije in dandanes v največji meri uporabljamo predvsem pametne mobilne naprave, in sicer tako za zasebne kot poslovne namene. Zaradi njihove zmogljivosti z njimi izvršujemo raznovrstne operacije – uporabljamo komunikacijska orodja, pošiljamo datoteke, dostopamo do različnih medijev in podobno, kar pametne mobilne naprave uvršča med najzanimivejše in podatkovno polne medije oziroma vire za preiskovanje digitalnih dokazov. Pomembno si je zapomniti, da ko govorimo o zbiranju digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav, ne govorimo zgolj o delu državnih služb, vendar je na tem področju prisotnih ogromno zasebnikov, ki opravljajo izredno kakovostna dela tako za zasebna kot tudi javna naročila.
Ključne besede: forenzične preiskave, digitalni dokazi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Začetki in zgodovina daktiloskopije in prvi primeri njene uporabe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Kus, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču. Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija. Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Ključne besede: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 808; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (280,47 KB)

8.
Potrditvena pristranskost v forenziki : magistrsko delo
Lina Rižnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav. Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo. Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti. PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Ključne besede: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 977; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Ocepek, 2016, diplomsko delo

Opis: Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada. Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja). V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti… Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli. Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, sledi, dokazi, biološke sledi, zavarovanje sledi, shranjevanje sledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 2407; Prenosov: 667
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Sodobna forenzična fotografija : fotografiranje krvnih sledi in sledi obuval
Mitja Ličar, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtor predstavi osnove fotografije. Opredeli osnovne parametre za pravilno eksponiranje fotografije, pojem globinske ostrine, predstavi objektive ter del nameni svetlobi, kontrastu vira svetlobe in svetlobnih odbojev. V nadaljevanju specificira fotografijo v forenzični vlogi. Opredeli situacijski posnetek, posnetek relativne bližine in bližnji posnetek. Osredini se na teorijo fotografiranja krvnih sledov. Predstavi problematične površine nahajanja krvnih sledi, uporabo kemijskih reagentov ter za te namene uporabo bliskavice pri fotografiranju. Prav tako se dotakne teorije fotografiranja sledi obuval ter opredeli reliefne in ploske sledi obuval. Na koncu teoretičnega dela se dotakne še digitalnega rokovanja s fotografijami v smislu digitalne postprodukcije. V empiričnem delu se osredini na fotografiranje reliefnih sledi obuval. Pri dveh sledeh istega obuvala z različno debelino podlage in globino ugreza obuvala pri isti strukturi podlage preizkuša, kako kot svetlobe vpliva na prepoznavo karakteristik obuvala na fotografiji. Reagiranje svetlobe na sled preizkuša iz treh različnih položajev po krožnici okrog sledi obuvala iz treh različnih kotov naklona – 25-, 50- in 75-stopinjskega kota vpadne svetlobe. Ob koncu tega dela analizira ugotovitve in poda statistične podatke izraženosti kontrolnih točk glede na globino sledi, položaj in kot svetlobe. Ugotavlja, da sta za fotografiranje profilnih sledi obuval, najbolj ugodna kota vpadne svetlobe, 25 in 50 stopinj. V empiričnem delu opravi tudi poskus fotografiranja krvnih sledi na bombažni tkanini. Za preizkus vzame 5 različnih barv iste tkanine, na katere odtisne krvavo sled obuvala, ki je kontaminirano s svinjsko krvjo. V nadaljevanju sledi fotografira s tremi različnimi tipi svetlobe - LED lučjo, forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm ter forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm z uporabo rumenega filtra na objektivu fotoaparata. Ugotavlja, da se pri eksperimentu najbolj obnese forenzični vir svetlobe pri 415nm z rumenim filtrom na objektivu, saj daje izboljšane rezultate pri rdeči, bordo rdeči in oranžni podlagi.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, forenzična fotografija, krvne sledi, sledi obuval, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2016; Ogledov: 2209; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 12.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici