| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanstvene in neznanstvene metode v forenzični psihologiji : magistrsko delo
Jan Kern, 2024, magistrsko delo

Opis: Forenzična psihologija je opisana kot interdisciplinarno področje, ki se ukvarja s preučevanjem in z razumevanjem psiholoških vidikov pravosodnega in policijskega sistema. V magistrskem delu so osvetljena in predstavljena tudi področja njenega delovanja ter njen razvoj. Podrobneje so razložene najpogosteje uporabljene metode iz forenzične psihologije: kognitivni intervju, poligraf, profiliranje, hipnoza, psihološka avtopsija in grafologija. Številne med njimi spremljajo očitki, da niso znanstveno podprte. Delo se posveča razmejitvi med znanostjo in neznanostjo. Številni poskusi iz zgodovine dokazujejo, kako težko je potegniti ločnico. Enotna in univerzalna opredelitev znanosti, ki bi naletela na širše priznavanje, tako še vedno ne obstaja. Namesto tega se delo osredotoča na iskanje najprimernejših meril, ki so v pomoč pri razlikovanju. Ta so skupek širokega in raznolikega pogleda na znanost. Razkrite so nekatere tehnike, s katerimi poskuša kvaziznanost zavajati laično in strokovno javnost. Metode iz psihološke forenzike so dobro raziskane in vrednotene na podlagi zastavljenih meril in nato kategorizirane v skupino znanstvenih ali neznanstvenih. Predstavljene so šibke točke metod, ki pomembno vplivajo na njihovo verodostojnost, in predlogi za prihodnje izboljšave. Cilj dela je pridobiti vpogled v poznavanje obravnavanega področja iz strani javnosti in njihovo stališče o uporabi omenjenih metod. Raziskava vključuje 236 anketirancev z območja Slovenije. Razbrano je zelo dobro poznavanje forenzične psihologije in njenih metod. Ugotovljeno je, da javnost slabo ocenjuje, katere metode so znanstvene. Uspešno presojanje je zaznano zgolj v enem primeru od šestih. Rezultati kažejo na odobravanje uporabe znanstveno manj podprtih metod v forenzični psihologiji, z določenimi omejitvami.
Ključne besede: forenzična psihologija, znanstvene metode, neznanstvene metode, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

2.
3.
Psihološko oblikovanje storilca kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Pančur, 2023, diplomsko delo

Opis: Kriminal je razširjena težava po vsem svetu in za uspešno obravnavanje je pomembno razumevanje njegovih vzrokov. Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na kriminalno vedenje, ima psihologija storilca pomembno vlogo pri oblikovanju njegovih dejanj. Proučevanje storilčeve psihe nam pomaga pridobiti vpogled v njegove motivacije, miselne procese in čustvena stanja, kar lahko služi kot podlaga za učinkovite strategije preprečevanja in posredovanja. Pri oblikovanju posameznikovega vedenja imajo ključno vlogo izkušnje v otroštvu. Neugodne izkušnje iz otroštva, kot so fizična ali čustvena zloraba, zanemarjanje ali izpostavljenost nasilju, lahko močno vplivajo na psihološki razvoj. Tudi posamezniki z nizko čustveno inteligenco imajo lahko težave z nadzorom impulzov in obvladovanjem čustev, kar povečuje tveganje za agresivna ali nasilna dejanja. Poleg tega lahko nekatere duševne bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje, osebnostne motnje in psihoze, prispevajo k nagnjenosti posameznika h kriminalnim dejanjem. Kljub temu pa je treba opozoriti, da vsi posamezniki z duševnimi boleznimi ne postanejo storilci kaznivih dejanj, vendar nanj vpliva več dejavnikov. Pri psihološkem oblikovanju storilcev kaznivih dejanj imajo pomembno vlogo tudi genetski dejavniki. Določeni genetski označevalci so povezani z lastnostmi, kot so impulzivnost, agresivnost in slaba samokontrola, ki lahko vplivajo na verjetnost, da se bo posameznik ukvarjal s kaznivimi dejanji. Vendar pa je genetika le ena od sestavin zapletenega prepletanja okolja in vzgoje. Okolje, v katerem posameznik odrašča in živi, lahko pomembno vpliva na njegov psihološki razvoj. Dejavniki, kot so socialno-ekonomski status, družinska dinamika, vpliv vrstnikov, izpostavljenost nasilju ter dostop do izobraževanja, prispevajo k tveganju za kriminalno vedenje. Psihološko oblikovanje storilcev kaznivih dejanj je tako zapletena interakcija med mnogimi dejavniki. Za učinkovito obravnavanje kriminalnega vedenja je treba sprejeti celostni pristop, ki upošteva psihološke, socialne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na storilce kaznivih dejanj. Zgodnje posredovanje in dostop do storitev na področju duševnega zdravja so pomembni elementi prizadevanj za preprečevanje kriminala in rehabilitacijo.
Ključne besede: forenzična psihologija, storilci kaznivih dejanj, kriminal, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jera Leban, 2022, diplomsko delo

Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 447; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (779,09 KB)

5.
Profiliranje in profiliranje v Italiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Metka Gregorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je metoda, s katero se na podlagi več dejavnikov sklepa lastnosti storilca kaznivega dejanja. Pod dežnikom profiliranja se skriva mnogo definicij in opredelitev, ki skušajo zajeti bistvo metode. Pred opisovanjem metode smo v diplomskem delu jedrnato opredelili okvir profiliranja – forenzično psihologijo, nato smo kljub neenotnosti v definicijah poskusili zajeti esenco metode in jo predstaviti na čim preprostejši način. Eno izmed sivih območij metode je opredelitev poklica profilerja – nikjer namreč ne najdemo enotne opredelitve ter zakonske podlage, ki bi določala, kdo lahko opravlja omenjeni poklic. Ker je to še vedno vprašanje, smo del pričujoče razprave namenili opisovanju profilerjev in njihovih nalog. Začetki metode veljajo za relativno plitke (ne segajo daleč v preteklost), zato smo pri pisanju velik del pozornosti usmerili v opisovanje zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so prispevali k razvoju in nadgradnji tako na svetovni kot italijanski ravni. Ker je Italija v prejšnjem stoletju utrpela bistveni porast nasilnih kaznivih dejanj (predvsem serijskih umorov) in se tudi sama razvijala na področju profiliranja, smo raziskali področje ureditve in uporabnosti profiliranja v sosednji državi. Profiliranje kot razmeroma nova metoda na področju kazenskih preiskav med akademiki in laiki še vedno vzbuja veliko vprašanj in domišljije. Znanstveniki se ne morejo odločiti, ali metodo profiliranja označiti za novo znanost, ki v svet policijskega dela prinaša nova preiskovalna orodja, ali za obliko umetnosti, ki jo mediji in popularna kultura poveličujejo. Zaradi velike razdvojenosti v mnenjih, ki obkroža definicijo profiliranja in vidike uporabnosti, smo se v diplomskem delu spraševali o njeni operativni uporabnosti in učinkovitosti ter predstavili izbrano študijo, ki je preiskovala ta vidik.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, profiliranje v Italiji, forenzična psihologija, profiler, uporabnost profiliranja
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 771; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (609,84 KB)

6.
Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v Sloveniji : magistrsko delo
Tjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 969; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Kratek oris forenzične psihologije
Igor Areh, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Forenzična psihologija je v Sloveniji slabo razvita in poznana, tako med psihologi kot tudi med strokovnjaki, ki delajo na področju pravosodja ali v policiji. V prispevku je zato na kratko predstavljen razvoj in v praksi uporabne zmožnosti sodobne forenzične psihologije. Metode: Članek je nastal na osnovi pregleda in integracije spoznanj iz različnih strokovnih in znanstvenih virov, katerih avtorji so mednarodno priznani strokovnjaki, ki svoja dela objavljajo v recenziranih revijah in monografijah. Ugotovitve: Sodobna forenzična psihologija ponuja veliko eksperimentalno preverjenega znanja, ki ga v tujini s pridom izkoriščajo, s čimer dosegajo večjo učinkovitost preiskovalnega dela in dela pravosodnih organov in tako, vsaj načeloma, omogočajo višjo stopnjo zaščite nedolžnih osumljenih oseb. V Sloveniji je opazen nekajdesetletni zaostanek v razvitosti forenzične psihologije, pri čemer je najmanjši v akademskem okolju, velik in skrb vzbujajoč pa je v preiskovalni in sodni praksi, kjer je mogoče opaziti kritično pomanjkanje psihološkega znanja. Omejitve/uporabnost raziskave: Zaradi prostorske omejitve je veda predstavljena strnjeno, mnogo pomembnih informacij je zato izpuščenih. Bralec naj bi pridobil neko posplošeno, približno predstavo o forenzični psihologiji. Praktična uporabnost: Nakazanih je kar nekaj tehnik in metod, ki so uporabne zlasti v preiskovanju kaznivih dejanj, pri čemer so navedene tudi najpomembnejše pomanjkljivosti le teh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek je namenjen širjenju strokovnega obzorja in opozarja na zanemarjanje pomembnih spoznanj forenzične psihologije.
Ključne besede: forenzična psihologija, policija, pravosodje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.05.2020; Ogledov: 952; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (414,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Psihološki profil teroristov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tina Mihelič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na ugotavljanje psihološkega profila teroristov in iskanje morebitne povezave med duševnimi boleznimi in teroristično dejavnostjo. Teroristi so posamezniki oziroma člani terorističnih skupin, ki za svoje ideološke, politične, revolucionarne ali verske cilje uporabljajo nasilje proti naključnim civilnim žrtvam za potrebe doseganja sprememb in ustrahovanja političnih oblasti in ljudi. Teoretični del daje pomen predvsem strokovnim raziskavam iskanja profila teroristov, njihovih lastnosti in motivacije. Za potrebe iskanja profila teroristov se diplomsko delo osredotoča predvsem na psihoanalitične teorije terorizma in njegovih akterjev. Kljub pomembnosti preprečevanja terorističnih napadov in pojavljanja novih terorističnih skupin je trenutno zaradi slabe dostopnosti in pomanjkanja empiričnih raziskav določitev psihološkega profila teroristov nesmiselna. Diplomsko delo opredeljuje osnovni profil dosedanjih analiziranih primerov teroristov, ki se razlikuje med skupinami in samimi teroristi. Opredeljene so motivacije teroristov, lastnosti samomorilskih teroristov, žensk teroristk in voditeljev terorističnih skupin. Na koncu teoretičnega dela so na kratko opisani profili izbranih terorističnih organizacij in njihovih vodij. V drugem delu so prikazani rezultati kratke empirične raziskave mnenja javnosti o lastnostih pripadnikov terorističnih skupin. V zaključku so poleg preverjanja hipotez podane ugotovitve raziskave v primerjavi s strokovno literaturo področja psihologije terorizma.
Ključne besede: terorizem, teroristi, profiliranje, psihološko profiliranje, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 1578; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (461,64 KB)

9.
Preiskovalni intervju z avtističnimi otroci [!] : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Irma Imamović, 2017, diplomsko delo

Opis: Še vedno živimo v družbi, ki težko sprejema nekoga, ki je drugačen od ostalih, bodisi gre za drugačen stil oblačenja, način razmišljanja, versko pripadnost ali za motnje v duševnem razvoju. Družba iz strahu do neznanega in drugačnega stigmatizira takšne posameznike in jim tako onemogoči uspešno vključitev v družbo. Število oseb s posebnimi potrebami narašča, zato je pomembno, da družba spozna in sprejme takšne posameznike ter da razume njihove potrebe in jim s tem omogoči lažji razvoj in odraščanje. Spekter avtističnih motenj predstavlja novodobno motnjo v razvoju, ki se pojavi že v zgodnjem otroštvu in vključuje oteženo komunikacijo ter vstop v družbo že v prvih letih otrokovega življenja. Diagnoza avtizma se načeloma postavlja po tretjem letu starosti in predstavlja izziv tako za zdravnike kot ostale strokovnjake, saj se vsak avtističen otrok razlikuje od drugega ne glede na enako diagnozo. Razumevanje avtizma, poznavanje osnovnih simptomov ter njihovo prepoznavanje so pomembni za vsakega izmed nas, predvsem pa so pomembni za ustanove, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z avtisti. Ena izmed njih je policija. Policisti so tisti, ki se bodo prvi odzvali in prišli bodisi na kraj kaznivega dejanja, opravljali intervencijo, nadzorovali večji dogodek in priskočili pomoč. Pri nas se z otroki ukvarjajo centri za socialno delo, ki z njimi opravljajo pogovore, intervjuje in jim nudijo pomoč. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je policist prva oseba, ki bo imela stik z otrokom oziroma v našem primeru z avtistom, in da sta od njegovega vedenja, ravnanja in pristopa odvisna varnost in dobro počutje otroka avtista. V nadaljevanju bomo zato predstavili, kako naj bi policist pristopil k otroku avtistu in mu nudil pomoč, če je ta potrebna, da bi bilo njegovo delo primerno in olajšano.
Ključne besede: avtizem, otroci, kazensko pravo, preiskovanje, preiskovalni intervjuji, forenzična psihologija, policija, centri za socialno delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 2473; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (800,18 KB)

10.
Kritična presoja uporabe hipnoze in kognitivnega intervjuja v preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo
Monika Zorčič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kritična presoja uporabe hipnoze in kognitivnega intervjuja v preiskovanju kaznivih dejanj bom odprla vprašanje spornosti teh dveh preiskovalnih metod. V začetku naloge sem predstavila dva ključna elementa za boljše razumevanje vsebine, to sta spomin in sugestija. Oba sta tesno povezana z vsako od metod zaslišanja, ki sta glavna tema naloge in ju opisujem v nadaljevanju. Sledijo krajši zapis o zgodovinskem ozadju, opis postopka zaslišanja z eno in drugo tehniko ter predstavitev prednosti in slabosti obeh metod. Ob koncu teoretičnega dela pa pridejo na vrsto praktični primeri uporabe obeh metod zaslišanja, njuna primerjava in kritični pogled na eno in drugo tehniko. Spornost metod izhaja iz predpostavke, da je pričanje posameznika kot končni rezultat njihove uporabe lahko netočno, česar si pravosodni organi pri preiskovanju kaznivega dejanja ne smejo privoščiti. V kritični primerjavi sem z uporabo literature, ki tematiko obravnava z različnih zornih kotov, izoblikovala končne ugotovitve. Hipnoza ne spada med tehnike zaslišanja, pri katerih rezultati nastopajo kot pravni dokazi, saj so preveč nepredvidljivi. Lahko jo uporabljamo le kot pomoč za iskanje dokazov oziroma izboljšanje spomina. Nasprotno pa je kognitivni intervju kljub pomanjkljivostim, ki so v primerjavi s hipnozo drastično manjše, priznana metoda, ki se uporablja pri zaslišanju oseb, povezanih s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervjuju, hipnoza, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 1210; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (746,24 KB)

Iskanje izvedeno v 6.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici