Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Delo medicinskih sester je na splošno zelo odgovorno in stresno, vendar je ena veja dela v zdravstveni negi še posebej težka. To je delo na forenzični psihiatriji. Na forenzični psihiatriji se zdravijo pacienti, ki so v preteklosti storili kaznivo dejanje, vendar namesto da gredo v zapor, potrebujejo psihiatrično zdravljenje. Obremenitve medicinskih sester na teh oddelkih so velike, saj so v nenehnem strahu in pod pritiskom, da bi pacienti oziroma kaznjenci storili kaj nasilnega. : Ugotovili smo, da na čustvene obremenitve oziroma stres medicinskih sester vpliva več dejavnikov, to so agresivni pacienti, druge medicinske sestre, preobremenjenost in spopadanje z lastnimi čustvi.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinske sestre, psihiatrija, forenzična psihiatrija, čustvene obremenitve
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 69
Celotno besedilo (950,74 KB)

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z iskanjem povezave med osebnostnimi motnjami in storilci kaznivih dejanj. Cilj zaključnega dela je bil odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavi že v samem naslovu »Ali obstaja povezava med storilci kaznivih dejanj in osebnostnimi motnjami?« Osebnost je zgrajena iz osebnostnih značilnosti posameznika, ki se izoblikujejo že v otroštvu, nato pa se izoblikujejo skozi celotno življenje posameznika. Kadar pa so osebnostne značilnosti take, da povzročajo določene motnje v obnašanju, doživljanju in čustvovanju posameznika, govorimo o osebnostnih motnjah. Osebnostne motnje so tako nespremenljive osebnostne poteze pri ljudeh, ki povzročajo težave pri njihovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju v interakciji z ostalimi. V priročniku DSM-V, izdanem s strani Ameriškega združenja psihiatrov, najdemo razlikovanje desetih osebnostnih motenj, uvrščenih v tri skupine A, B in C. Vsaka izmed motenj ima svoje specifične značilnosti zaradi česar so nekateri ljudje bolj podvrženi k nasilnemu in deviantnemu vedenju kot drugi. Kadar taki posamezniki storijo kaznivo dejanje, jim lahko zaradi osebnostne motnje pripišejo status neprištevnega storilca, kar pomeni, da bo njihova kazen odslužena na posebnem oddelku za prestajanje kazni – oddelku za forenzično psihiatrijo. Kazensko odgovornost in institut neprištevnosti podrobno ureja slovenski Kazenski zakonik. S pomočjo intervjuja z vodjo enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, dr. Miranom Pustoslemškom in z podrobno analizo že opravljenih raziskav glede prevalence osebnostnih motenj med zaporsko populacijo v različnih državah, smo ugotovili, da obstaja povezava med antisocialno osebnostno motnjo in povečanim tveganjem za storitev kaznivega dejanja. Prav tako obstajajo povezave z mejno, narcisistično in paranoidno osebnostno motnjo in storitvijo kaznivega dejanja. Tveganje za storitev in ponovitvena nevarnost pa sta še večji, če obstajajo druga pridružena stanja kot so zloraba substanc, psihoze, shizofrenija in negativni vplivi okolja.
Ključne besede: osebnostne motnje, storilci kaznivih dejanj, antisocialna osebnostna motnja, neprištevnost, forenzična psihiatrija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Teoretično ozadje: Vse pomembneje je usmerjati pozornost na tiste, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. Duševne bolezni namreč omejujejo posameznike v vsakdanjem delovanju in posledica tega je slabša kakovost življenja. Forenzični psihiatrični pacienti predstavljajo eno izmed bolj specifičnih populacij, ki jim psihično stanje otežuje življenje in so v splošnem zelo ranljiva skupina s povečanimi potrebami po skrbi za njihovo zdravje. V raziskovanju kakovosti življenja je poleg objektivnih življenjskih pogojev treba analizirati tudi subjektivno percepcijo in oceno posameznikov o kakovosti njihovega življenja in zadovoljenosti njihovih potreb. Metoda: Za pridobivanje podatkov smo uporabili Obrazec z osnovnimi podatki o forenzičnem psihiatričnem pacientu, Lestvico življenjskih spretnosti (LSP-16), Lestvico splošne ocene delovanja (GAF), Vprašalnik kvalitete življenja (FQL-SV) in Camberwellovo oceno potreb-forenzična klinična verzija (CANFOR-C). V raziskavo je bilo vključenih 30 forenzičnih psihiatričnih pacientov, starih od 24 do 73 let, ki se zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na psihiatričnem oddelku enote za forenzično psihiatrijo. Vzorec osebja je predstavljajo 9 zaposlenih na enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Rezultati: Zaradi majhnega vzorca se kažejo tendence, da se z večanjem zadovoljenih potreb udeležencev veča tudi kakovost življenja in obratno. Z višanjem kakovosti življenja se izboljšuje tudi splošno delovanje udeležencev, vendar povezava ni statistično pomembna. Z večanjem kakovosti življenja in višanjem števila zadovoljenih potreb se večajo življenjske spretnosti. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v spolu glede na kakovost življenja, življenjske spretnosti in število zadovoljenih potreb udeležencev. Obstaja statistično pomembna razlika glede na sodno situacijo samo v življenjskih spretnostih. Udeleženci so zadovoljenost potreb v povprečju ocenjevali veliko nižje v primerjavi z osebjem. Zaključki: Forenzični psihiatrični pacienti so poleg zdravljenja duševne bolezni tudi v procesu rehabilitacije, ki jih pripravlja na ponovno življenje v skupnosti. Motiviranost je pomembna komponenta zdravljenja in je hkrati povezana tudi z motivom zadovoljevanja ne le osnovnih, temveč tudi višjih potreb. Posledično se z zadovoljenostjo potreb boljša kakovost življenja in življenjske spretnosti, kar prispeva k višjemu nivoju splošnega delovanja. Zagotavljanje oskrbe tem pacientom pomeni sodelovanje strokovnjakov z različnih področij socialnega in zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, kakovost življenja, potrebe.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2766; Prenosov: 274
Celotno besedilo (919,23 KB)

Opis: Agresija je oblika vedenja, ki je prisotna pri vseh živih bitjih. Ker ima beseda agresija sama po sebi zelo negativen prizvok, se je vsi ljudje poskušamo nekako izogibati. Agresija običajno nastane zaradi strahu pred neobvladovanjem negativne situacije, zaradi želje, da bi sprožili strah pri drugih in s tem postavili v ospredje lastne interese. Agresija je reakcija, katere osnovni namen je nekoga fizično ali psihično poškodovati. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V diplomskem delu je predstavljena obravnava agresivnega pacienta na Enoti za forenzično psihiatrijo in vloga posameznih članov strokovnega tima v obravnavi agresivnega pacienta. Najpogostejši razlogi za nastop agresije so agresivnost ali impulzivnost v preteklosti, zloraba alkohola in drog, delirantna stanja, paranoidno doživljanje, psihoza, manično stanje. V obravnavi pacienta z agresivnim vedenjem je pomembno sodelovanje stroke zdravstvene nege in pravosodja. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu in preventivni ukrepi lahko zmanjšajo stopnjo agresije pri pacientu.
Ključne besede: agresija, medicinska sestra, forenzična psihiatrija, posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega forenzičnega pacienta, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravosodni policist.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 3250; Prenosov: 446
Celotno besedilo (244,12 KB)

Opis: Neprištevnost je stanje, v katerem se človek ne zaveda svojega ravnanja ali pa ga nima oziroma ga ne more imeti v oblasti. Slovenski Kazenski zakonik-1 določa, da neprištevni storilci kaznivih dejanj niso kazensko odgovorni in da se jim namesto kazni izrekajo varnostni ukrepi, s čimer naj bi se dosegel namen sankcioniranja neprištevnih storilcev, to je odprava stanja, ki je privedlo do same izvršitve kaznivega dejanja, in preprečevanje ter odpravljanje nevarnosti, ki jo neprištevni storilci predstavljajo sebi in družbi. Slovenska kazenska zakonodaja pozna naslednje varnostne ukrepe: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov, ki se neprištevnim in (bistveno) zmanjšano prištevnim storilcem kaznivih dejanj izrekajo v okviru kazenskega postopka. Ureditev na Hrvaškem je drugačna od slovenske ureditve. Kazenskopravni varnostni ukrepi se namreč izrekajo samo bistveno zmanjšano prištevnim storilcem, neprištevnim storilcem pa se izreče prisilna namestitev v okviru civilnega postopka po Zakonu o zaščiti oseb z duševnimi motnjami. Kanadsko kazensko pravo v primerjavi s slovenskim predvideva samo zavestno ali intelektualno sestavino psihološkega pogoja neprištevnosti, saj je kazenska odgovornost lahko izključena le na podlagi nezmožnosti razsojanja, ne pa tudi na podlagi nezmožnosti upravljanja z lastnim ravnanjem. Neprištevni storilci kaznivih dejanj se, ko je ugotovljena njihova neprištevnost, obravnavajo v okviru zakonodaje s področja duševnega zdravja. Kazensko sodišče lahko neprištevnega storilca tudi samo nepogojno ali pogojno oprosti ali pa mu izreče ukrep prisilne namestitve v psihiatrično bolnišnico. Poleg kazenskega sodišča lahko omenjene ukrepe sprejme tudi t. i. nadzorni odbor v provinci, in sicer 45 dni po izreku sodbe sodišča.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, neprištevnost, duševne motnje, varnostni ukrepi, forenzična psihiatrija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 3677; Prenosov: 427
Celotno besedilo (734,05 KB)