| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZANOST OCENE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN POTREB FORENZIČNIH PSIHIATRIČNIH PACIENTOV V UKC MARIBOR
Nastja Ornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: Vse pomembneje je usmerjati pozornost na tiste, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. Duševne bolezni namreč omejujejo posameznike v vsakdanjem delovanju in posledica tega je slabša kakovost življenja. Forenzični psihiatrični pacienti predstavljajo eno izmed bolj specifičnih populacij, ki jim psihično stanje otežuje življenje in so v splošnem zelo ranljiva skupina s povečanimi potrebami po skrbi za njihovo zdravje. V raziskovanju kakovosti življenja je poleg objektivnih življenjskih pogojev treba analizirati tudi subjektivno percepcijo in oceno posameznikov o kakovosti njihovega življenja in zadovoljenosti njihovih potreb. Metoda: Za pridobivanje podatkov smo uporabili Obrazec z osnovnimi podatki o forenzičnem psihiatričnem pacientu, Lestvico življenjskih spretnosti (LSP-16), Lestvico splošne ocene delovanja (GAF), Vprašalnik kvalitete življenja (FQL-SV) in Camberwellovo oceno potreb-forenzična klinična verzija (CANFOR-C). V raziskavo je bilo vključenih 30 forenzičnih psihiatričnih pacientov, starih od 24 do 73 let, ki se zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na psihiatričnem oddelku enote za forenzično psihiatrijo. Vzorec osebja je predstavljajo 9 zaposlenih na enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Rezultati: Zaradi majhnega vzorca se kažejo tendence, da se z večanjem zadovoljenih potreb udeležencev veča tudi kakovost življenja in obratno. Z višanjem kakovosti življenja se izboljšuje tudi splošno delovanje udeležencev, vendar povezava ni statistično pomembna. Z večanjem kakovosti življenja in višanjem števila zadovoljenih potreb se večajo življenjske spretnosti. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v spolu glede na kakovost življenja, življenjske spretnosti in število zadovoljenih potreb udeležencev. Obstaja statistično pomembna razlika glede na sodno situacijo samo v življenjskih spretnostih. Udeleženci so zadovoljenost potreb v povprečju ocenjevali veliko nižje v primerjavi z osebjem. Zaključki: Forenzični psihiatrični pacienti so poleg zdravljenja duševne bolezni tudi v procesu rehabilitacije, ki jih pripravlja na ponovno življenje v skupnosti. Motiviranost je pomembna komponenta zdravljenja in je hkrati povezana tudi z motivom zadovoljevanja ne le osnovnih, temveč tudi višjih potreb. Posledično se z zadovoljenostjo potreb boljša kakovost življenja in življenjske spretnosti, kar prispeva k višjemu nivoju splošnega delovanja. Zagotavljanje oskrbe tem pacientom pomeni sodelovanje strokovnjakov z različnih področij socialnega in zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, kakovost življenja, potrebe.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1781; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (919,23 KB)

2.
FORENZIČNA PSIHIATRIJA IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJO
Barbara Topić, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena forenzična psihiatrija, ki deluje na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Področje in ustanovitev Enote za forenzično psihiatrijo je pomembna novost v Sloveniji in je edina Enota za celotno državo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti delovanje diplomirane medicinske sestre na Enoti za forenzično psihiatrijo. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, ki temelji na kvalitativni metodologiji, izvedli smo individualno vodeni intervju z diplomirano medicinsko sestro, ki vsebuje 19 vprašanj odprtega tipa. Rezultati: Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da medicinske sestre nimajo nobenih dodatnih izobraževanj za delo na Enoti za forenzično psihiatrijo, vendar se poskušajo same udeleževati različnih mednarodnih konferenc. Zdravstvenega nega forenzičnega pacienta je podobna zdravstveni negi na ostalih oddelkih psihiatrije z razliko, da ima velik poudarek na varovanju pacientov, zaposlenega osebja in okolice, zato so potrebna znanja tudi s področja pravosodja in sodstva. Sklep: Delo s forenzičnimi pacienti ni enostavno, potrebno je ustrezno znanje in izkušnje s področja zdravstvene nege pacienta z duševno motnjo ter znanje iz pravosodja. Stičišče vseh področij je temelj dobre in kakovostne zdravstvene nege ter kompleksen proces, kjer je vloga vseh izjemno pomembna, jedro terapevtskega tima in njegovo delovanje je tisti temelj brez katerega zdravstvena obravnava forenzičnega pacienta ne bi mogla delovati. Zaupanje v timu in skupno iskanje rešitev za posameznega pacienta predstavlja prioriteto med zaposlenimi in pacientom.
Ključne besede: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, medicinska sestra, terapevtki odnos, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1855; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (967,04 KB)

3.
ZDRAVSTVENA NEGA AGRESIVNEGA PACIENTA NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJO
Tomaž Ozim, 2015, diplomsko delo

Opis: Agresija je oblika vedenja, ki je prisotna pri vseh živih bitjih. Ker ima beseda agresija sama po sebi zelo negativen prizvok, se je vsi ljudje poskušamo nekako izogibati. Agresija običajno nastane zaradi strahu pred neobvladovanjem negativne situacije, zaradi želje, da bi sprožili strah pri drugih in s tem postavili v ospredje lastne interese. Agresija je reakcija, katere osnovni namen je nekoga fizično ali psihično poškodovati. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V diplomskem delu je predstavljena obravnava agresivnega pacienta na Enoti za forenzično psihiatrijo in vloga posameznih članov strokovnega tima v obravnavi agresivnega pacienta. Najpogostejši razlogi za nastop agresije so agresivnost ali impulzivnost v preteklosti, zloraba alkohola in drog, delirantna stanja, paranoidno doživljanje, psihoza, manično stanje. V obravnavi pacienta z agresivnim vedenjem je pomembno sodelovanje stroke zdravstvene nege in pravosodja. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu in preventivni ukrepi lahko zmanjšajo stopnjo agresije pri pacientu.
Ključne besede: agresija, medicinska sestra, forenzična psihiatrija, posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega forenzičnega pacienta, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravosodni policist.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 1847; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (244,12 KB)

4.
PRAVNI VIDIK FORENZIČNE PSIHIATRIJE
Simona Nimac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravna podlaga forenzične psihiatrije. Forenzična psihiatrija se je razvijala skozi zgodovinska obdobja (od rimske dobe pa do 21. stoletja) saj je oblast v primeru kaznivega dejanja forenzičnega storilca kaznovala na različne načine. V Sloveniji, v Mariboru je bila tudi otvoritev enote za forenzično psihiatrijo, čeprav dodatni oddelek še ni odprt. Kljub težavam, ki jih forenzična psihiatrija ima, je njeno delovanje nujno za zagotovitev uspešnega zdravljenja forenzičnih storilcev, ki so pri tem zaradi varnosti ločeni od preostalih bolnikov. Forenzični bolniki so za uveljavljanje svojih pravic prosili za pomoč varuha za človekove pravice. Psihiatrija in pravo se srečujeta na področju psihiatričnega izvedenstva, zdravljenja psihiatričnih bolnikov brez njihove privolitve in varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Ključne besede: forenzična psihiatrija, psihiatrično izvedenstvo, neprostovoljna hospitalizacija, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravni vidik.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 2007; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (344,53 KB)

5.
Ukrepi zoper neprištevne storilce kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urša Zupanec, 2013, diplomsko delo

Opis: Neprištevnost je stanje, v katerem se človek ne zaveda svojega ravnanja ali pa ga nima oziroma ga ne more imeti v oblasti. Slovenski Kazenski zakonik-1 določa, da neprištevni storilci kaznivih dejanj niso kazensko odgovorni in da se jim namesto kazni izrekajo varnostni ukrepi, s čimer naj bi se dosegel namen sankcioniranja neprištevnih storilcev, to je odprava stanja, ki je privedlo do same izvršitve kaznivega dejanja, in preprečevanje ter odpravljanje nevarnosti, ki jo neprištevni storilci predstavljajo sebi in družbi. Slovenska kazenska zakonodaja pozna naslednje varnostne ukrepe: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov, ki se neprištevnim in (bistveno) zmanjšano prištevnim storilcem kaznivih dejanj izrekajo v okviru kazenskega postopka. Ureditev na Hrvaškem je drugačna od slovenske ureditve. Kazenskopravni varnostni ukrepi se namreč izrekajo samo bistveno zmanjšano prištevnim storilcem, neprištevnim storilcem pa se izreče prisilna namestitev v okviru civilnega postopka po Zakonu o zaščiti oseb z duševnimi motnjami. Kanadsko kazensko pravo v primerjavi s slovenskim predvideva samo zavestno ali intelektualno sestavino psihološkega pogoja neprištevnosti, saj je kazenska odgovornost lahko izključena le na podlagi nezmožnosti razsojanja, ne pa tudi na podlagi nezmožnosti upravljanja z lastnim ravnanjem. Neprištevni storilci kaznivih dejanj se, ko je ugotovljena njihova neprištevnost, obravnavajo v okviru zakonodaje s področja duševnega zdravja. Kazensko sodišče lahko neprištevnega storilca tudi samo nepogojno ali pogojno oprosti ali pa mu izreče ukrep prisilne namestitve v psihiatrično bolnišnico. Poleg kazenskega sodišča lahko omenjene ukrepe sprejme tudi t. i. nadzorni odbor v provinci, in sicer 45 dni po izreku sodbe sodišča.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, kazniva dejanja, storilci, neprištevnost, duševne motnje, varnostni ukrepi, forenzična psihiatrija, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 2474; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (734,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici