Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili različne vidike psiholingvistike, ki se ukvarja prav s prejemanjem, procesiranjem in tvorjenjem jezika v možganih. V teoriji smo zajeli tudi osnove fonetike in fonologije in opise glasov ter procesov, pomembnih za našo raziskavo. Naslonili smo se na raziskave dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta vodilna raziskovalca angleške fonetike na slovenskih tleh. Postavila sta temelje izgovarjave angleščine pri Slovencih, ki so bili teoretično izhodišče magistrske naloge. Ker je naša raziskava bazirala na branju teksta, smo se v teoretičnem delu ukvarjali tudi s temo glasnega branja. V magistrski nalogi se nismo ukvarjali z vsemi angleškimi fonemi, temveč smo se osredotočili na nekatere soglasnike in procese, pri katerih sodelujejo. Ugotovili smo veliko različnih pomembnih novosti, ki jih je mogoče raziskovati vnaprej in ki nam dajejo pomemben vpogled v govor naših študentov. Glavni cilji naše magistrske naloge so bili smiselnosti teoretičnih problemov/vidikov fonetike in fonologije pri študiju angleškega jezika v Sloveniji ter njenega poučevanja. Tukaj se je smiselno vprašati, koliko časa je dovolj, da študentom predstavimo fonetiko in fonologijo, da jo razumejo, znajo in ponotranjijo. Glede na to, da je govorjeni jezik prvi stik pri spoznavanju novih ljudi, je v tujem okolju izgovarjava angleščine izjemnega pomena, sploh za študenta angleškega jezika, kaj šele za bodočega profesorja angleščine, ki želi svoje znanje predajati mladim umom.. Angleška fonetika in fonologija je izjemno pomemben predmet, ki ga študentje angleškega jezika spoznajo v prvem letniku. Zaradi tega s to magistrsko nalogo iščemo načine, kako lahko teoretični del predmeta fonetike infiltriramo v praktični del, da bi se študentje pri predmetu čim več naučili in uporabili svoje znanje fonetike v vsakdanjem življenju. Zaradi kompleksnosti fonetike in fonologije je treba najprej raziskati dejansko znanje študentov angleščine Univerze v Mariboru. V magistrski nalogi smo raziskovali angleško izgovarjavo 20 študentov UM, prvega letnika 1. stopnje bolonjskega sistema, smeri Angleški jezik in književnost. Nekaj smernic, na katere smo bili med našo raziskavo posebej pozorni, smo dobili iz prejšnjih raziskav dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta naša vodilna raziskovalca angleške fonetike. Študentom smo pripravili dva različna teksta, in sicer odlomek iz pravljice Piskač iz Hamelina in odlomek iz zgodovinske monografije. Prvi tekst, ki je bil zgodovinska monografija, je vseboval nekaj besed, ki jih v prostem govoru zelo redko zasledimo, zato smo ga klasificirali kot težek tekst. Drugi tekst smo označili za lahkega zaradi enostavnega in vsem znanega besedišča iz pravljice. Med obdelavo rezultatov smo uporabili program SPSS, ki nam je z Paired Samples T-Test pokazal zanimive rezultate. Na tem mestu moremo opozoriti na majhen vzorec sodelujočih (dvajset študentov). Test je pokazal, da so odstopanja med lahkim in težkim tekstom minimalna, kar pomeni, da so študenti, ki so imeli dobre rezultate na lahkem tekstu, prenesli znanje na težek tekst. Le temu rečemo govorne navade ali po angleško “speech habits. Pri tem enakem testu, pa so se nam pokazala tri odstopanja, ki so se nagibala v eno ali drugo smer; torej v prid težkemu ali lahkemu tekstu. Zreducirana zvenečnost v začetnih soglasniških sklopih (z izjemo aspiracije) (60% mean v prid tekstu 1) je imel eno besedo (flowers) za glas /l/ in dve (izmed treh) za /r/, zreducirana zvenečnost v končnem soglasniškem sklopu (aritmetična sredina/povprečje/mean 22% v prid tekstu 2) je imel le en reprezentativni glas za process (/b/), in variante morfemov (44,5% v prid tekstu 2) so imeli neenakomerno porazdeljene besede, kjer so se lahke besede ponavljale ( beseda rats tudi 7 krat. Poleg tega ne moremo čez dejstvo, da je pri glasnem branju vključen stres in vsi ostali procesi, ko beremo v tujem jeziku.
Ključne besede: študentje, Branje, Soglasniki, Fonetika, Fonologija, Izgovarjava, Aspiracija
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 1607; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Cilj magistrske naloge je ugotoviti, ali se je izgovarjava po vstopu v izobraževalno ustanovo poboljšala ali poslabšala. V raziskovalno nalogo smo vključili posnetke 30 slovenskih študentov angleškega jezika, ki so imeli na začetku semestra predavanja iz fonetike in fonologije, katera so ključnega pomena za magistrsko nalogo. Posnetke smo večkrat pregledali, analizirali in prišli do spoznanja, da imajo študenti v nekaterih aspektih še vedno težave pri izgovarjavi različnih zvokov. Te smo nato razdelili na poglavja in jih podrobno predstavili (rezultati pred vstopom in po vstopu v izobraževalno ustanovo). Analiza je pokazala, da imajo študenti še vedno težave pri izgovarjavi zvokov, ki niso značilni za slovenski zvočni sistem, vendar so ključnega pomena za angleški zvočni sistem ter posledično za angleško izgovarjavo. V nekaterih pogledih so študenti pokazali napredek, vendar ne v tolikšni meri, ki bi bila za študente angleškega jezika sprejemljiva.
Ključne besede: angleška izgovarjava, angleški zvočni sistem, slovenski zvočni sistem, fonetika, fonologija, posnetki pred in po vstopu v izobraževalno ustanovo
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1411; Prenosov: 138
Celotno besedilo (684,35 KB)

Opis: V članku je s fonološkim opisom predstavljeni mejni govor zahodnega slovenskogoriškega podnarečja, tj. govor Sv. Ane na Kremberku v Slovenskih goricah. Ta je v Ramovševi mreži za Slovenski lingvistični atlas oštevilčen s številko 295 (Benedik 1999: 109). Ob preureditvi mreže je kraj izpadel, v mrežo pa je bil s številko 365 vključen zaselek Kremberk (Benedik 1999: 113; Koletnik 1996: 165-178). Čez Sv. Ano na Kremberku je tekla zgodovinska meja med Karantanijo in Spodnjo Panonijo (Kovačič 1928: 27-28; Murko 1962: 343), čez cerkev sv. Ane meja med jareninsko in radgonsko pražupnijo (Kovačič 1928: 64), danes pa po tej črti, tj. od Zgornje Velke na severu prek SV. Ane na Kremberku v bližino Sv. Trojice in nato do Dvorjan pred Vurberkom ob Dravi, teče meja med zahodnim in vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem (Koletnik 1999: 370).
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, fonološki opisi, narečja, slovenska narečja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1604; Prenosov: 61
Povezava na celotno besedilo

Opis: Krajevni govor Zgornje Velke (Slovenski lingvistični atlas, točka 364) spada v panonsko narečno skupino, natančneje v zahodno slovensko goriško podnarečje. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih, ki je zajelo tudi tiste v zadnjih ali edinih besednih zlogih in pod umičnimi naglasi, zato se danes odrazi za te samoglasnike razlikujejo od tistih, ki so bili stalno dolgi oz. cirkumflektirani. Tako je govor izgubil tudi kolikostno nasprotje. Med e-jevskimi glasovi ima samosvoj refleks stalno dolgi e (/e:i/), med o-jevskimi pa stalno dolgi o (/o:/).
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, fonološki opisi, narečja, slovenska narečja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1693; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: slovenščina, dialektologija, slovenskogoriško narečje, fonologija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1439; Prenosov: 263
Povezava na datoteko