| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Ključne besede: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 563; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1308; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (751,77 KB)

3.
Analiza del za rog Pavleta Merkuja
David Jan, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebuje oris življenja Pavleta Merkùja in pregled njegovega glasbenega opusa. Tržačan Pavle Merkù je deloval na dveh področjih, kot jezikoslovec in kot skladatelj. Bil je ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji, poleg tega pa je deloval kot etnograf in etnomuzikolog. S svojim delom je pomembno pripomogel k ohranjanju ljudskega izročila na Primorskem in v zamejstvu. Zaključno magistrsko delo temelji na sledečih teoretičnih metodah: deskriptivna, zgodovinska, komparativna metoda, poleg tega pa tudi metoda analize in sinteze, metoda klasifikacije ter metoda abstrakcije in konkretizacije. V začetnem delu je opisana slovenska glasba v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, v sledečih poglavjih predstavitev življenja in dela Pavleta Merkùja, ključni del pa sta analiza in slogovna umestitev skladateljevih del za rog, s poudarkom na Koncertu za rog in mešani zbor op. 37 in solistični skladbi Metamorfosi di un canto popolare per corno solo. Omenjen je glasbeni festival Biennale Zagreb 1963, na katerem je bil prvič izveden Koncert za rog in zbor. Predstavljeno je tudi zgodovinsko ozadje nastanka obravnavanih skladb, ki temelji na analizi pisemskih korespondenc skladatelja. V zadnjem poglavju so podani rezultati analize del za rog.
Ključne besede: Pavle Merkù, slovenska glasba za rog, rezijanska folklora, dodekafonija, nadhistoričnost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1426; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (8,04 MB)

4.
Vpliv medžimurskega melosa v klavirskem opusu Josipa Štolcerja Slavenskega
Matija Turk, 2016, magistrsko delo

Opis: Josip Štolcer - Slavenski je bil znan hrvaški skladatelj, ki je deloval ne samo na Hrvaškem, temveč tudi na širšem področju Evrope. Slavenski je bil eden izmed najpomembnejših skladateljev na jugoslovanskem področju in predstavnik glasbene evropske avantgarde. Na njegovo ustvarjalno delo sta vplivala učitelja Kodaly in Bartók. Velik vpliv sta predstavljala tudi medžimurski melos in folklora. Pregledali smo domače in tuje podatkovne baze ter iskali splošne podatke o življenju skladatelja. V drugem delu magistrskega dela smo analizirali dve njegovi skladbi, Jugoslavensko suito in Sonato. V omenjenih skladbah se pojavljajo različne oblike, kot so načelo zlatega reza, bikordalnost in politonalnost. Slavenski je proučeval medžimurske ljudske pesmi, kasneje pa je njegovo delo nadaljeval dr. Vinko Žganec. Vpliv medžimurskega melosa pri Josipu Štolcerju - Slavenskemu je viden v številnih skladbah, kot so Slavenska sonata za violino in klavir, Jugoslavenska suita za klavir, Iz Jugoslavije in druge. Ker je ustvarjalno delo Josipa Štolcerja - Slavenskega predstavljalo navdih za ustvarjalno delo sodobnih skladateljev, se je v njegovo čast leta 1996 v Čakovcu odprla Memorialna zbirka Slavenski. Prav tako se je ustanovil Pevski zbor Josip Štolcer - Slavenski, ki deluje še danes. Delo Josipa Štolcerja - Slavenskega je v današnjem času prepoznano in mu namenjamo več pozornosti.
Ključne besede: Josip Štolcer - Slavenski, medžimurski melos, folklora, Jugoslavenska suita, Sonata.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1069; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (12,02 MB)

5.
PREPOZNAVNOST PLESNEGA LJUDSKEGA IZROČILA PRI OSNOVNOŠOLCIH
Tamara Žižek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prepoznavnost plesnega ljudskega izročila pri osnovnošolcih sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili ples na splošno ter ljudski ples, osredotočili smo se bolj podrobno na en slovenski ljudski ples, ki se imenuje štajeriš. Predstavili smo tudi poučevanje ljudskih plesov, kaj je pomembno za vodenje folklorne skupine, opisali oblačila, ki se imenujejo narodne noše, ter na kratko predstavili nekaj izbranih šeg in navad naših prednikov. V empiričnemu delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 171 učencev 9. razredov iz naslednjih šol: OŠ Miklavž na Dravskem polju, OŠ Borcev za Severno mejo, OŠ Voličina, OŠ Pesnica in OŠ Prežihov Voranc. Želeli smo ugotoviti, koliko se otroci vključujejo v plesne dejavnosti, kakšen odnos imajo do plesa, če jih ples sploh zanima ..., ter raziskati prepoznavnost plesnega ljudskega izročila in odnos učencev do folklore ter vsega, kaj je povezano z njo. Ugotovili smo, da se učenci za folkloro ne zanimajo in dajejo prednost drugim zvrstem. Skozi raziskavo smo ugotovili, da jim prav tako nista všeč ljudska noša in ljudska glasba.
Ključne besede: ples, folklora, učenci, ljudska noša, ljudska glasba
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1235; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (792,73 KB)

6.
PO 30-LETNI POTI MAKOLSKE FOLKLORNE SKUPINE PROSVETNEGA DRUŠTVA ANICE ČERNEJEVE MAKOLE
Špela Pušaver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Po 30-letni poti makolske folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole je empirično zaključno delo, kjer je predstavljen kraj Makole s svojo naravno in kulturno dediščino. V teoretičnem delu je predstavljena makolska folklorna skupina, plesi, ki so značilni za to področje, njihova razširjenost in vloga. Prav tako so predstavljene pesmi, igre in narodna noša, ki je značilna za območje makolske občine. V empiričnem delu zaključnega dela pa je predstavljeno, kakšnem odnos imajo folklorniki do ljudskega izročila. Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, anketiranih je bilo 44 bivših in zdajšnjih članov folklorne skupine. Najpomembnejše ugotovitve so, da so folklorniki mnenja, da se ljudsko izročilo še vedno širi in ohranja, da vsi anketirani spoštujejo ljudsko izročilo in se jim le to zdi zelo pomembno, da je ohranjanje ljudskega izročila eden izmed pomembnejših dejavnikov za ohranjanje slovenske identitete. Veselje do plesa in druženja sta dva izmed pomembnejših dejavnikov za priključitev k folklorni skupini. Folklorniki prenašajo znanje v svoje okolje, saj znajo ljudske plese, ki jih plešejo, tudi poimenovati in prikazati.
Ključne besede: Makole, folklora, makolska folklorna skupina, ljudsko izročilo, ples, pesem, narodna noša.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 1062; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
FOLKLORA V SLOVENIJI
Tina Dvorjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom FOLKLORA V SLOVENIJI je teoretično delo. V nalogi so predstavljeni različni izrazi besede folklora: folklora, folklorist, folkloren-folklorističen, folklorizirati, folkloriziran, folklorizem. Predstavili smo slovstveno folkloro in ljudsko izročilo ter ljudske plese. Te smo opisali po regijah po Sloveniji in dodali plese, ki so značilni za vsako regijo. Opisali smo posamezne ljudske plese po starostnih stopnjah od vrtca do osnovne šole s cilji otroci, ki jih otroci dosegajo. V zadnjem poglavju smo se podali v osnovno šolo Koroški jeklarji, kjer sta nam učiteljici Suzana Makič in Mojca Berložnik predstavili folklorno skupino in njeno delovanje.
Ključne besede: folklora, slovstvena folklora, etnokoreologija, ljudsko izročilo, ljudski plesi, noše, ljudske pesmi, otroški ljudski plesi, ples po različnih starostnih stopnjah
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 5051; Prenosov: 817
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

8.
JANKO PUKMEISTER VIJANSKI - ZBIRATELJ SLOVSTVENE FOLKLORE
Lucija Šolinc Ovtar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pregled življenja in dela Janka Pukmeistra Vijanskega še do pričujoče diplomske naloge ni doživel celovitega pregleda in analize, kljub temu da se njegovo ime pojavlja v najrazličnejših zgodovinskih obravnavah časa, v katerem je živel. V diplomski nalogi je predstavljeno življenje in delo Janka Pukmeistra Vijanskega, rojenega v Vinah pri Novi Cerkvi, zbiratelja slovstvene folklore; predstavljeno je okolje, v katerem je odraščal, živel, deloval in tudi umrl ter jezik in miselnost takratnega časa. Leta 1861 je izdal literarni zbornik Nanos, slovenski zabavnik za leto 1862 in pomeni spomin na izdajateljevo službovanje na Vrhniki. Zbrano gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori iz leta 1999.
Ključne besede: Janko Pukmeister Vijanski, življenjepis, slovstvena folklora, 19. stoletje
Objavljeno v DKUM: 12.02.2013; Ogledov: 3007; Prenosov: 140  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

9.
SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU
Aleksandra Alihodžić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, tekst, tekstura, kontekst, šege, anekdote, literarjenje.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2013; Ogledov: 2231; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

10.
PRIMERJAVA MED AKADEMSKO IN VAŠKO FOLKLORNO SKUPINO
Katja Kordelc, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudski ples lahko danes srečamo že skorajda povsod — na raznih prireditvah in v televizijskih oddajah, kjer folklorne skupine s svojimi nastopi popestrijo dogajanje. V nastopih prikazujejo ljudske plese, ki so del slovenske duhovne kulture in tako ohranjajo ter prikazujejo naše plesno izročilo. V diplomski nalogi sem raziskala podobnosti in razlike med Akademsko folklorno skupino Študent Maribor in vaško Folklorno skupino Oton Župančič Artiče. Obe skupini uspešno in z velikim zagonom poustvarjata slovensko plesno izročilo. Lotevata se tudi organiziranja mednarodnih folklornih festivalov. Akademska folklorna skupina je že vrsto let soorganizatorica festivala Folkart, medtem ko je vaška folklorna skupina pred nekaj leti ustanovila mednarodni folklorni festival Slofolk, ki je v posavskih krajih vsako leto prepoznavnejši. Skupini pa se srečujeta tudi s težavami. Akademska folklorna skupina ima težave predvsem s pridobivanjem finančnih sredstev, ki so povezana z gostovanji izven Evrope. Druga težava pa je v pridobivanju članov, saj jih veliko preneha z delovanjem v skupini, ko zaključijo s študijem. Vaška folklorna skupina pa ima težave z organizacijo dela in vestnostjo članov na vajah. S slednjo je mogoče povezana motivacija članov, ki je tako kot pri Akademski folklorni skupini večja pred koncerti in gostovanji, ko člani vedo, da bo selekcija med plesalci. Menim, da bi se morali člani truditi skozi vso leto, kajti skupina bo uspešna in dobro pripravljena le z vestnim delom vseh članov.
Ključne besede: Folklora, Akademska folklorna skupina Študent Maribor, vaška folklorna skupina Oton Župančič Artiče, ljudska glasba, ljudski plesi, ljudska noša.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2010; Ogledov: 2080; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici