SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POSODOBITEV HLADILNO MAZALNEGA SISTEMA NA VALJARNIŠKEM OGRODJU
Marko Dobnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na valjarni za valjanje aluminijske folije je prihajalo do mešanja valjčnega in ležajnega olja. Pri tem so nastajali zelo veliki stroški zaradi zamenjave valjčnega olja. Zato se je začela izgradnja novega mazalnega sistema za mazanje ležajev delovnih valjev. Uporabila se je tehnologija mazanja olje-zrak. V diplomskem delu so predstavljeni elementi, ki sestavljajo takšen sistem. Predstavljena je celotna sprememba mazalnega sistema in ekonomska upravičenost projekta.
Ključne besede: valjarna, aluminijska folija, valjčno olje, mazalni sistem olje-zrak, progresivni razdelilnik, ležajno ohišje, mešalni blok
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 1482; Prenosov: 103
.pdf Polno besedilo (4,31 MB)

5.
VPLIV RAZLIČNO OBARVANIH TULCEV IN ČRNE FOLIJE NA TEMPERATURO ORGANOV VINSKE TRTE TER KOLIČINO IN KAKOVOST GROZDJA SORTE 'SAUVIGNON'
Nataša Breznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različno obarvanih tulcev in črne PVC folije na temperaturo posameznih organov ter količino in kakovost grozdja vinske trte Vitis vinifera L. 'Sauvignon'. V letu 2005 je bilo največje povprečno število jagod na grozd in največja masa pecljevine pri trsih, ki so imeli deblo obdano z belo-črnim tulcem, prostor v vrsti pa je pokrivala črna PVC folija. Najmanjšo maso jagod na grozd so imeli trsi, pri katerih je bil prostor v vrsti pokrit s črno PCV folijo, debla trsov pa so bila obdana s črnimi tulci. Najmanjšo pH vrednost smo izmerili pri kontrolnih trsih, največjo pa pri trsih, kjer je deblo obdajal belo-črni tulec, prostor v vrsti pa je pokrivala črna folija. Popoldan so bile na socvetju največje razlike med obravnavanjem s folijo v vrstnem prostoru in črnim tulcem na deblu (29,8 °C) in obravnavanjem s črnim tulcem na deblu, brez folije v vrstnem prostoru (22,9 °C). Povprečna masa vseh grozdov na trs v letu 2006 je bila za 651 g večja pri obravnavanju z belimi tulci na deblu in s folijo v vrstnem prostoru, v primerjavi s kontrolnimi trsi, brez folije v vrstnem prostoru.
Ključne besede: : vinska trta / tulci / črna PVC folija / temperatura / 'Sauvignon'
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1701; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (822,54 KB)

6.
Avtomatizacija centralnega mazalnega sistema na škarjah WT zdvajalec
Blaž Dovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Na škarjah WT zdvajalec »duplomat« je prihajalo do zastojev, zaradi ročnega mazanja ležajev in do mešanja maziva z izdelkom. Pri tem so zaradi zastojev nastajali nepotrebni stroški. Zato se je začela izgradnja avtomatiziranega centralnega mazalnega sistema. Uporabil se je več-linijski in progresivni centralni mazalni sistem. V diplomskem delu je predstavljen celotni mazalni sistem in njegovo delovanje. Predstavljena je montaža mazalnega sistema in ekonomska upravičenost projekta.
Ključne besede: škarje, aluminijska folija, centralni mazalni sistem, več-linijski in progresivni mazalni sistem, montaža
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 498; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

7.
Vpliv svetlobnih filtrov na kalitev in zgodnji razvoj fižola, koruze, vodne kreše in redkvice ter izvedba poskusa v šolah
Nataša Šterman, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vplive svetlobnih filtrov na rast in razvoj rastlin. Uporabili smo filtre rdečih, modrih, zelenih in rumenih barv, prozorne referenčne filtre, senčno mrežo in UV zaščitno folijo. V prvem poskusu smo ugotavljali vplive svetlobnih filtrov na kalitev semen in zgodnji razvoj fižola, koruze, vodne kreše in redkvice. V drugem poskusu smo ugotavljali vplive svetlobnih filtrov na rast in razvoj fotosintetsko aktivnih rastlin enakih vrst. Na kalitev semen in nadaljnji razvoj kalčkov fižola, vodne kreše in redkvice so najbolje vplivali filtri, ki prepuščajo elektromagnetne valove po skoraj celotnem izmerjenem spektru (od okrog 300 nm do 1100 nm). Med te spadajo UV zaščitna folija, rumen in prozoren filter. Prozoren filter je sicer zaradi velike prepustnosti v območju UV-B svetlobe, predvsem v prvih dneh poskusa, nekoliko upočasnil kalitev semen. Za razliko od semen fižola, vodne kreše in redkvice so semena koruze najhitreje vzklila pod vplivom rdečega in modrega filtra. Podobno kot pri kalitvah semen, vendar tukaj brez izjem, so rastline dosegle optimalno rast tudi pri nadaljnjem razvoju pod vplivi filtrov, ki prepuščajo elektromagnetne valove po skoraj celotnem izmerjenem spektru in predstavljajo dober približek sončni svetlobi. Izbrani poskusi, prilagojeni znanju in sposobnostim učencev in dijakov, so primerni za izvedbo v osnovnih in srednjih šolah. Poskusi s svetlobnimi filtri prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva svetlobe na rast in razvoj rastlin. Hkrati omogočajo medpredmetno povezovanje naravoslovnih predmetov. Omogočajo samostojno delo in učenje z odkrivanjem.
Ključne besede: barvni filtri, senčna mreža, UV zaščitna folija, kalitev, rast in razvoj rastlin, dolgotrajni poskusi, medpredmetnost, izvedba meritev v šolah
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1401; Prenosov: 428
.pdf Polno besedilo (3,37 MB)

8.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV ZASTIRANJA NA PRIDELEK CVETAČE
Tamara Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 je na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru potekal poljski poskus v okviru programa Core Organic II. Proučili in primerjali smo tri sisteme: (i) rana (ob presajanju cvetače) setev bele detelje (Trifolium repens L.), (ii) pozna setev (18 dni po presajanju cvetače) in (iii) obdelava (brez podseva), ter podseve različno oskrbovali. Oskrba podsevov je vključevala oplete in neoplete površine, obravnavanje z obdelavo pa je bilo razdeljeno na okopane in neokopane parcele. Raziskava je pokazala, da pozna setev bele detelje ob odstranjevanju plevelov dosega signifikantno višje količine pridelkov (34.899 kg/ha) v primerjavi z rano setvijo bele detelje (13.763 kg/ha) in samo obdelavo, brez podseva bele detelje (24.036 kg/ha). Med seboj smo primerjali še različna obravnavanja, ki so vključevala podsev, ki smo ga različno oskrbovali: rana setev - neopleto (RS-BD-Neop), pozna setev - neopleto (PS-BD-Neop), rana setev - opleto (RS-BD-Op), pozna setev - opleto (PS-BD-Op), brez podseva - neokopano (Brez-BD-Neok), brez podseva - okopano (Brez-BD-Ok) in obravnavanje s črno folijo. Najvišji pridelki so bili doseženi na črni foliji 58.304 kg/ha. Statistično značilno primerljivi pridelki s folijo so bili doseženi pri obravnavanjih PS-BD-Op s 45.369 kg/ha in Brez-BD-Ok s 48.073 kg/ha. Slabši pridelki so bili doseženi pri RS-BD-Op in PS-BD-Neop. Pri obravnavanjih RS-BD-Neop in Brez-BD-Neok ni bilo pridelkov, ker so rastline cvetače zaradi konkurenčnosti plevelov propadle.
Ključne besede: cvetača, bela detelja, pridelek, folija, podsev
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 726; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo (715,55 KB)

9.
10.
Posodobitev hladilnega sistema valjavskega olja
Miha Kapun, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri procesu valjanja uporabljamo posebno valjavsko olje, ki hladi in maže ter izboljšuje druge lastnosti pri procesu valjanja. Hladilni sistem naj bi bil tako skonstruiran, da skozi ves proces valjanja vzdržuje konstantno temperaturo valjavskega olja. V ta namen je bilo potrebno posodobiti obstoječi sistem hlajenja. V diplomski nalogi je prikazana posodobitev oz. rekonstrukcija dodatnega hladilnega sistema olja, ki je bila izvedena z namenom doseči želene zahteve tehnologije valjanja. Glavni cilj je ohraniti želeno temperaturo valjanja skozi ves proces valjanja. V nalogi so na kratko opisane osnove procesa valjanja folije, postavitev filtra, strojne inštalacije, vzdrževanje filtra in na koncu stroški in z njimi povezana upravičenost projekta.
Ključne besede: valjanje aluminija, folija, valjavsko olje, distribucijski sistem
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 347; Prenosov: 31
.pdf Polno besedilo (2,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici