| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Fluktuacija v kriminalistični policiji : (okrogla miza)
2005, drugi sestavni deli

Ključne besede: policija, kriminalistična policija, fluktuacija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (118,36 KB)

2.
3.
Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Legartis d.o.o.
Ksenija Jan, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju Legartis d.o.o.. Za ugotavljanje stopnje zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu je bila izvedena raziskava. Rezultati analiz raziskave so pokazali možnosti za izboljšanje zadovoljstva na delovnem mestu.
Ključne besede: Zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva na delovnem mestu, fluktuacija, absentizem.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (6,22 MB)

4.
Kadrovska podhranjenost v univerzitetnem kliničnem centru ljubljana
Špela Špruk, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili iz kadrovsko informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pridobili podatke o stopnji fluktuacije in stopnji absentizma. Preučili smo podatke, ki obsegajo fluktuacijo med letoma 2015 in 2020. Ugotovili smo, da je stopnja fluktuacije visoka in predstavlja velik problem v organizaciji. Posledica tega pa je tudi visoka stopnja absentizma. S pomočjo ankete, ki smo jo izvedli med zaposlenimi, smo našli tudi razloge, ki po našem mnenju vodijo v fluktuacijo. Zaradi nenadomeščenega kadra, ki odhaja iz organizacije, pa se delo razdeli med preostali kader, kar privede tudi do zdravstvenega absentizma zaposlenih in tako je organizacija že nekaj časa podvržena kadrovski podhranjenosti. V zadnjem delu poročila smo preučili razloge in organizaciji podali svetovalno mnenje.
Ključne besede: kadrovska podhranjenost, fluktuacija, absentizem, zdravstveni absentizem
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju za predelavo lesa
Marko Pogačnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju za predelavo lesa. Da bi to ugotovili, smo najprej v teoretičnem delu skrbno preučili in analizirali literaturo. Osredotočili smo se na sedem dejavnikov zadovoljstva in sicer na izobraževanje in usposabljanje, delovni čas, plačo, medsebojne odnose, delovne razmere, nagrajevanje ter napredovanje zaposlenih. Opisali smo tudi absentizem in fluktuacijo, ki sta posledici nezadovoljstva zaposlenih. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave ugotovili, da so zaposleni v podjetju za predelavo lesa najbolj zadovoljni z medsebojnimi odnosi ter s komunikacijo v podjetju, ki sta bila najbolje ocenjena dejavnika. Nekateri anketiranci so izrazili delno nezadovoljstvo na področju kariernega razvoja, saj gre za manjše podjetje in nimajo vsi enakih možnosti za napredek. Zato smo podjetju predlagali, naj zaposlene nagrajujejo na drugačne načine, kot so razne ugodnosti pri delu, ter dodatne možnosti izobraževanj za njihov osebni razvoj.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, dejavniki zadovoljstva, absentizem in fluktuacija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (857,70 KB)

6.
Zmanjšanje fluktuacije z analizo motivacijskih dejavnikov različnih generacij v podjetjih
Ana Leben, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava značilnosti generacij X, Y in Z, njihove vrednote in motivacijske dejavnike, s katerimi kadrovniki motivirajo pripadnike teh generacij in jih skušajo ohraniti v podjetju. Cilj zaključnega dela je bil ugotoviti, ali kadrovniki poznajo glavne razlike med generacijami X, Y in Z in kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, da ostanejo v podjetju. Cilj je bil tudi preučiti ukrepe, s katerimi bi zmanjšali fluktuacijo med pripadniki omenjenih generacij, in predlagati ukrepe, ki bi jih podjetja lahko vpeljala, da zadržijo ta kader. V teoretičnem delu smo z metodo deskripcije in metodo kompilacije opisali in povzeli literaturo, z metodo sinteze pa strnili in povezali naše ugotovitve. V empiričnem delu smo uporabili intervju, s katerim smo intervjuvali pet kadrovnikov. Pridobljene odgovore smo nato analizirali s kodiranjem. V okviru naše raziskave smo ugotovili, da se kadrovniki dobro zavedajo povezave med generacijskimi razlikami in fluktuacijo zaposlenih ter poznajo motivacijske ukrepe, ki motivirajo predstavnike generacij X, Y in Z. Ugotovili smo tudi, da kadrovniki ne zmanjšujejo fluktuacije posameznih generacij, ampak ukrepe za zmanjševanje posplošijo na vse zaposlene. Pri uvedbi ukrepov se srečujejo tudi z različnimi ovirami, ki so navedene v ugotovitvah.
Ključne besede: fluktuacija, motivacijski dejavniki, vrednote, generacije
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 397; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (742,47 KB)

7.
Izgorelost v zdravstveni negi
Aljaž Holc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Obremenitve na delovnem mestu v zdravstveni negi postajajo vse intenzivnejše, mednje štejemo tudi stres in pomanjkanje kadra, ki pogosto vodita v izgorelost in botrujeta fluktuaciji. Temelj raziskovalnega dela je bil ugotoviti povezavo med izgorelostjo in tendenco k zapustitvi organizacije ter poiskati najboljše načine preprečevanja tega pojava. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda, za zbiranje podatkov pa smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen, sestavljen iz MBI vprašalnika in vprašalnika na temo preprečevanja izgorevanja. Razdeljen je bil med 30 zaposlenih v zdravstveni negi enega izmed socialnih centrov v Avstriji, ugotavljali pa smo stopnjo izgorelosti, stopnjo razmišljanja o zapustitvi organizacije in spraševali po najustreznejših načinih preprečevanja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da so v povprečju zaposleni na čustveni ravni srednje do visoko izgoreli, doživljajo srednjo do visoko stopnjo depersonalizacije, svoje osebne dosežke pa vrednotijo od srednje do nizko. Ugotovili smo, da statistično pomembna povezava med stopnjo izgorelosti in verjetnostjo fluktuacije obstaja. Hkrati smo ugotovili, da je z vidika zaposlenih najučinkovitejši način preprečevanja fluktuacije t. i. spodbujanje dobrih odnosov in sproščenega vzdušja ter komunikacije kot tudi manjšanje naporov na delovnem mestu, kar vključuje manj telesnih naporov kot tudi več kadra. Diskusija in zaključek: Sklenemo, da se tudi v praksi kažeta naveličanost in izčrpanost zaposlenih, ki nekje v sebi iščejo boljše karierne možnosti, pri tem pa je realizacija le vprašanje časa. Zdravstvena nega, ki je v svojem bistvu zelo lep poklic, vendar je zaradi raznih pravnih zahtev zabredla v nepotrebno kompleksnost na več ravneh. Pretirane zahteve pa zaposleni doživlja kot balast, ki mu krade energijo in odvrača pozornost od glavnega cilja zdravstvene nege, to je človeka.
Ključne besede: stres, izčrpanost, fluktuacija.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 810; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Ujemanja posameznika z organizacijo in fluktuacija zaposlenih
Katja Doliška, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije ter fluktuacijo zaposlenih. Ujemanje posameznik-organizacija je ena izmed dimenzij multidimenzionalnega konstrukta ujemanje posameznik-okolje in se nanaša na podobnost, skladnost oz. korespondenco med organizacijo in posameznikom. Visoke stopnje ujemanja posameznik-organizacija bi naj vodile do različnih pozitivnih zaposlitvenih izidov, kot so npr. delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, pro-socialna vedenja ter ohranitev zaposlenih v podjetju. Dogajanje na trgu dela nakazuje višjo stopnjo fluktuacije zaposlenih, kar večinoma pomeni višje stroške za podjetje, na ravni posameznika pa lahko vodi v nižje psihično blagostanje. Fluktuacijo definiramo kot vsakršno odhajanje delavcev iz podjetja zaradi različnih vzrokov. Dosedanje raziskave so pokazale pomembno povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije s fluktuacijo. V magistrski nalogi smo predstavili pregled raziskav na področju obeh konstruktov ter si opisali, kako na fluktuacijo vplivajo še dejavniki kot so starost, spol in izobrazba. Na vzorcu zaposlenih srednje velikega podjetja smo opravili raziskavo in ugotovili, da je namen fluktuacije ob višji stopnji ujemanja P-O nižji. Ugotovili smo tudi, da na to povezavo spremenljivke spol, izobrazba, starost in tip pogodbe niso imele statistično značilnega vpliva.
Ključne besede: Ujemanje posameznik-okolje, ujemanje posameznik-organizacija, vrednote, fluktuacija zaposlenih, ujemanje v vrednotah.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 1048; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Pridobivanje, izbor in socializacija novih sodelavcev v pogojih dinamičnega poslovnega okolja na primeru podjetja x
Martin Rmuš, 2021, magistrsko delo

Opis: V današnjem dinamičnem poslovnem okolju prihaja do hitrih sprememb na vseh področjih, tudi na trgu delovne sile. Pridobiti, izbrati in socializirati nove zaposlene ostaja eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se organizacije spopadajo. Optimizacija oz. učinkovita izvedba teh treh procesov lahko prinese veliko koristi tako organizacijam kot tudi novim zaposlenim, ki se bodo pri delu dobro počutili. V magistrskem delu smo se lotili obravnave vseh treh procesov posamezno ter predstavili načine, s katerimi lahko organizacije izboljšajo vključevanje novih zaposlenih. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili metode za pridobivanje in izbiro novih zaposlenih ter strategije in taktike za socializacijo le-teh. Učinkovit program socializacije novih zaposlenih lahko prispeva k večji uspešnosti, boljšemu počutju in preprečevanju odhodov oz. fluktuaciji iz organizacij. V empiričnem delu smo raziskali omenjene procese na primeru podjetja X ter z analizo dokumentov in intervjuvanjem vodje kadrovske službe pridobili informacije, na podlagi katerih smo si ustvarili jasno sliko o dejavnosti podjetja na teh področjih. Ob morebitnih pomanjkljivostih smo podali predloge za izboljšanje procesa socializacije novih zaposlenih v podjetju X.
Ključne besede: pridobivanje, izbira, socializacija, fluktuacija, novi zaposleni
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 634; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Analiza dejavnikov fluktuacije v organizacijah znotraj Mestne občine Ljubljana
Jošt Platiša, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na želeno fluktuacijo zaposlenih znotraj organizacij v Mestni občini Ljubljana. Diplomsko delo sestavljata teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo preučili dejavnike, kot so medsebojni odnosi, možnost razvoja kariere, motivacija za delo, stimulativno plačilo in druge ugodnosti, zanimivo delo, svoboda pri delu, organizacijska kultura in klima, varnost in stabilnost zaposlitve, usklajevanje delovnega in družinskega življenja, ter jih tudi predstavili. Prikazali smo, zakaj so ti dejavniki pomembni zaposlenim v organizaciji in kakšno vlogo imajo pri delu zaposlenih v organizaciji. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali pomembnost naštetih dejavnikov pri zaposlenih v organizacijah v Mestni občini Ljubljana. Z raziskavo smo prišli do zaključka, da so pri zaposlenih najpomembnejši dejavniki, da ostanejo v organizaciji in ne fluktuirajo, naslednji: usklajevanje delovnega in družinskega življenja, motivacija ter medsebojni odnosi. Na podlagi analize vzrokov za fluktuacijo zaposlenih v organizacijah znotraj Mestne občine Ljubljana so zato v zaključnem delu diplomskega dela podani predlogi za zadrževanje kadra.
Ključne besede: fluktuacija, organizacije, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 26.09.2021; Ogledov: 849; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici