1. Fluktuacija kadra zdravstvene nege v enotah intenzivne terapijeSonja Černjač, 2024, magistrsko delo Opis: Nosilka zdravstvene nege in oskrbe ter strokovnjakinja na področju zdravstvene nege je medicinska sestra. Medicinske sestre (pod pojmom je mišljena tudi moška oblika
izvajalcev zdravstvene nege – zdravstveniki/tehniki zdravstvene nege) imajo na
področju zdravstvenega varstva pomembno vlogo, saj skrbijo za paciente, imajo pa tudi vodilno vlogo v bolnišnicah, zdravstvenih sistemih in drugih organizacijah. Kako obdržati medicinske sestre na njihovih delovnih mestih, je globalni problem, ki pa je v enotah intenzivne terapije zaradi intenzivnega načina dela še bolj izrazit. Fluktuacija je naraščajoči problem, ki navadno nastopi zaradi nezadovoljstva zaposlenih. Visoka stopnja fluktuacije zdravstvenih delavcev je vse pogostejši pojav v bolnišnicah po vsem svetu, predvsem pa v enotah intenzivne terapije, kjer skrb za življenjsko ogrožene paciente predstavlja več znanja, usposabljanja, kritičnega razmišljanja in več stresnih dogodkov. Poleg resnih finančnih posledic fluktuacija ogroža varnost in kakovost na področju skrbi za paciente, prihaja do prekinitev kontinuitete oskrbe, dogaja se več napak pri zdravljenju. Prepoznani problem smo v magistrskem delu želeli bolje spoznati
v teoretičnem delu, kjer smo se osredotočili na razumevanje pojma fluktuacija ter
predstavitev vrst, vzrokov, posledic in ukrepov za zmanjšanje prej omenjene
problematike. V empiričnem delu magistrskega dela smo si želeli razjasniti trend
odhajanja medicinskih sester, ki odhajajo z enot intenzivnih terapij, pridobiti uvid v splošno delovno vzdušje na omenjenih delovnih mestih ter odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko pripomogli k zadržanju medicinskih sester na svojih delovnih mestih. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 71 medicinskih sester, zaposlenih na oddelkih za intenzivno terapijo III v UKC Ljubljana. Anketiranci so pri vprašanjih odprtega tipa v največji meri izpostavili, da se na svojem delovnem mestu soočajo s pomanjkanjem kadra, kar vodi v preobremenjenost zaposlenega. Motijo jih medosebni odnosi z drugimi MS in slaba organizacija dela, medtem ko nekateri niso zadovoljni tudi s svojo plačo glede na stres in odgovornost, ki jo imajo. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne povezanosti (šibko pozitivne) med določenimi občutki in počutjem na delovnem mestu ter težnjo po menjavi zaposlitve (razburjenost zaradi nečesa nepričakovanega na delovnem mestu, občutek živčnosti in stresa, občutek nezmožnosti spopadanja s stvarmi, ki jih je potrebno opraviti, občutek jeze zaradi stvari izven nadzora). Anketirani zaposleni so se v statistično značilno v manjši meri strinjali z nekaterimi trditvami v anketnem vprašalniku, kar v določeni meri kaže na nezadovoljstvo z organizacijo dela in naravo samega dela. Ugotovili smo, da večina zaposlenih pogosto ali zelo pogosto dela več ur, kot je za določeni mesec predvideno. Ugotovili smo tudi, da stres lahko vpliva na odločitev o menjavi zaposlitve, možen vzrok za stres pa so lahko psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Kot potencialna rešitev je bila v največji meri izpostavljena ravno večja kadrovska zasedba, kar bi zmanjšalo vsakodnevne psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Da pa bi več zaposlenih želelo delati v tako zahtevnem in intenzivnem okolju, je potrebno začeti pri osnovah. S poznavanjem
razmer v enotah intenzivne terapije, z razumevanjem fluktuacije kot take in upoštevanjem ukrepov za njeno zmanjšanje oz. zajezitev lahko prispevamo k večjemu
zadovoljstvu medicinskih sester in njihovemu zadržanju na njihovih delovnih mestih.
Rezultati te raziskave bodo lahko v pomoč managerjem/vodjem v zdravstvenih ustanovah pri razumevanju in spoprijemanju s fluktuacijo ter razpolaganju s svojim
zdravstvenim kadrom.
Ključne besede: fluktuacija, enota intenzivne terapije, medicinske sestre, pomanjkanje
medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (3,94 MB) |
2. Obremenitve in zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester v operacijskem bloku, kirurška klinika, ukc ljubljanaIvana Vidović, 2024, magistrsko delo Opis: Svetovno pomanjkanje medicinskih sester je postalo velik izziv, vse večji pomen se daje planiranju in zadrževanju kadra. Zaposleni kot najpomembnejši vir organizacije potrebujejo ustrezne delovne pogoje, motiviranje in nagrajevanje. Perioperativna zdravstvena nega in operacijske medicinske sestre se srečujejo s čedalje večjimi obremenitvami, zahtevami in mnogi ne zmorejo več tempa tega poklica. Namen magistrske naloge je bil raziskati delo in obremenitve operacijskih medicinskih sester ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali pomen planiranja kadra. Predstavili smo perioperativno zdravstveno nego in obremenitve, s katerimi se srečujejo operacijske medicinske sestre. Zadovoljstvo pri delu je glavni kazalnik kakovosti delovnega življenja zaposlenih in ravno zaradi vseh sprememb, povečanih potreb na področju zdravstva in pomanjkanja zdravstvenih delavcev, se povečujeta absentizem in fluktuacija ključnega kadra. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer anketni vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšne obremenitve imajo in kako so zadovoljne zaposlene operacijske medicinske sestre v Operacijskem bloku UKC Ljubljana. Odgovori so bili precej razpršeni, ugotovili pa smo, da zaposleni mesečno opravijo nadpovprečno število ur. Nezadovoljstvo zaradi preobremenjenosti je pogosto razlog za razmišljanje o menjavi delovnega mesta. Prav tako so zaposleni, ki so nezadovoljni z delovnimi pogoji, organizacijo dela in razporejanjem dela oziroma obremenitev, pogosteje odsotni z dela. Dokazali smo razlike med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi glede dodeljevanja obremenitev in potrebe po prilaganju prostega časa ob delu. Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi je dolgotrajen problem, ki ga je potrebno reševati sistemsko in premišljeno. Poklic medicinske sestre je izgubil svojo vrednost in ugled, zato je potrebno delati na izboljšanju pogojev dela ter zadovoljstva zaposlenih. Večina raziskav na tem področju je splošnih, zato bi bilo v bodoče priporočljivo opraviti več raziskav na specifičnih področjih, kot je na primer perioperativna zdravstvena nega.
Ključne besede: delovna obremenitev, absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo, operacijske medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. |
4. Boj proti gospodarskemu kriminalu - resnica ali farsa : kriminalistična sekcijaIgor Lamberger, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, Uprava kriminalistične policije, Sektor za gospodarsko kriminaliteto, fluktuacija, gospodarska kriminaliteta, boj zoper gospodarski kriminal, strategija, operacionalizacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 14
Celotno besedilo (398,91 KB) |
5. |
6. Kadrovska podhranjenost v univerzitetnem kliničnem centru ljubljanaŠpela Špruk, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili iz kadrovsko informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pridobili podatke o stopnji fluktuacije in stopnji absentizma. Preučili smo podatke, ki obsegajo fluktuacijo med letoma 2015 in 2020. Ugotovili smo, da je stopnja fluktuacije visoka in predstavlja velik problem v organizaciji. Posledica tega pa je tudi visoka stopnja absentizma. S pomočjo ankete, ki smo jo izvedli med zaposlenimi, smo našli tudi razloge, ki po našem mnenju vodijo v fluktuacijo. Zaradi nenadomeščenega kadra, ki odhaja iz organizacije, pa se delo razdeli med preostali kader, kar privede tudi do zdravstvenega absentizma zaposlenih in tako je organizacija že nekaj časa podvržena kadrovski podhranjenosti.
V zadnjem delu poročila smo preučili razloge in organizaciji podali svetovalno mnenje.
Ključne besede: kadrovska podhranjenost, fluktuacija, absentizem, zdravstveni absentizem
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 730; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju za predelavo lesaMarko Pogačnik, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu v podjetju za predelavo lesa. Da bi to ugotovili, smo najprej v teoretičnem delu skrbno preučili in analizirali literaturo. Osredotočili smo se na sedem dejavnikov zadovoljstva in sicer na izobraževanje in usposabljanje, delovni čas, plačo, medsebojne odnose, delovne razmere, nagrajevanje ter napredovanje zaposlenih. Opisali smo tudi absentizem in fluktuacijo, ki sta posledici nezadovoljstva zaposlenih.
V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave ugotovili, da so zaposleni v podjetju za predelavo lesa najbolj zadovoljni z medsebojnimi odnosi ter s komunikacijo v podjetju, ki sta bila najbolje ocenjena dejavnika. Nekateri anketiranci so izrazili delno nezadovoljstvo na področju kariernega razvoja, saj gre za manjše podjetje in nimajo vsi enakih možnosti za napredek. Zato smo podjetju predlagali, naj zaposlene nagrajujejo na drugačne načine, kot so razne ugodnosti pri delu, ter dodatne možnosti izobraževanj za njihov osebni razvoj.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, dejavniki zadovoljstva, absentizem in fluktuacija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 66
Celotno besedilo (857,70 KB) |
8. Zmanjšanje fluktuacije z analizo motivacijskih dejavnikov različnih generacij v podjetjihAna Leben, 2022, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava značilnosti generacij X, Y in Z, njihove vrednote in motivacijske dejavnike, s katerimi kadrovniki motivirajo pripadnike teh generacij in jih skušajo ohraniti v podjetju. Cilj zaključnega dela je bil ugotoviti, ali kadrovniki poznajo glavne razlike med generacijami X, Y in Z in kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, da ostanejo v podjetju. Cilj je bil tudi preučiti ukrepe, s katerimi bi zmanjšali fluktuacijo med pripadniki omenjenih generacij, in predlagati ukrepe, ki bi jih podjetja lahko vpeljala, da zadržijo ta kader. V teoretičnem delu smo z metodo deskripcije in metodo kompilacije opisali in povzeli literaturo, z metodo sinteze pa strnili in povezali naše ugotovitve. V empiričnem delu smo uporabili intervju, s katerim smo intervjuvali pet kadrovnikov. Pridobljene odgovore smo nato analizirali s kodiranjem. V okviru naše raziskave smo ugotovili, da se kadrovniki dobro zavedajo povezave med generacijskimi razlikami in fluktuacijo zaposlenih ter poznajo motivacijske ukrepe, ki motivirajo predstavnike generacij X, Y in Z. Ugotovili smo tudi, da kadrovniki ne zmanjšujejo fluktuacije posameznih generacij, ampak ukrepe za zmanjševanje posplošijo na vse zaposlene. Pri uvedbi ukrepov se srečujejo tudi z različnimi ovirami, ki so navedene v ugotovitvah.
Ključne besede: fluktuacija, motivacijski dejavniki, vrednote, generacije
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 540; Prenosov: 93
Celotno besedilo (742,47 KB) |
9. Izgorelost v zdravstveni negiAljaž Holc, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Obremenitve na delovnem mestu v zdravstveni negi postajajo vse intenzivnejše, mednje štejemo tudi stres in pomanjkanje kadra, ki pogosto vodita v izgorelost in botrujeta fluktuaciji. Temelj raziskovalnega dela je bil ugotoviti povezavo med izgorelostjo in tendenco k zapustitvi organizacije ter poiskati najboljše načine preprečevanja tega pojava.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda, za zbiranje podatkov pa smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen, sestavljen iz MBI vprašalnika in vprašalnika na temo preprečevanja izgorevanja. Razdeljen je bil med 30 zaposlenih v zdravstveni negi enega izmed socialnih centrov v Avstriji, ugotavljali pa smo stopnjo izgorelosti, stopnjo razmišljanja o zapustitvi organizacije in spraševali po najustreznejših načinih preprečevanja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Excel in IBM SPSS.
Rezultati: Ugotovili smo, da so v povprečju zaposleni na čustveni ravni srednje do visoko izgoreli, doživljajo srednjo do visoko stopnjo depersonalizacije, svoje osebne dosežke pa vrednotijo od srednje do nizko. Ugotovili smo, da statistično pomembna povezava med stopnjo izgorelosti in verjetnostjo fluktuacije obstaja. Hkrati smo ugotovili, da je z vidika zaposlenih najučinkovitejši način preprečevanja fluktuacije t. i. spodbujanje dobrih odnosov in sproščenega vzdušja ter komunikacije kot tudi manjšanje naporov na delovnem mestu, kar vključuje manj telesnih naporov kot tudi več kadra.
Diskusija in zaključek: Sklenemo, da se tudi v praksi kažeta naveličanost in izčrpanost zaposlenih, ki nekje v sebi iščejo boljše karierne možnosti, pri tem pa je realizacija le vprašanje časa. Zdravstvena nega, ki je v svojem bistvu zelo lep poklic, vendar je zaradi raznih pravnih zahtev zabredla v nepotrebno kompleksnost na več ravneh. Pretirane zahteve pa zaposleni doživlja kot balast, ki mu krade energijo in odvrača pozornost od glavnega cilja zdravstvene nege, to je človeka.
Ključne besede: stres, izčrpanost, fluktuacija.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,06 MB) |
10. Ujemanja posameznika z organizacijo in fluktuacija zaposlenihKatja Doliška, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije ter fluktuacijo zaposlenih. Ujemanje posameznik-organizacija je ena izmed dimenzij multidimenzionalnega konstrukta ujemanje posameznik-okolje in se nanaša na podobnost, skladnost oz. korespondenco med organizacijo in posameznikom. Visoke stopnje ujemanja posameznik-organizacija bi naj vodile do različnih pozitivnih zaposlitvenih izidov, kot so npr. delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, pro-socialna vedenja ter ohranitev zaposlenih v podjetju. Dogajanje na trgu dela nakazuje višjo stopnjo fluktuacije zaposlenih, kar večinoma pomeni višje stroške za podjetje, na ravni posameznika pa lahko vodi v nižje psihično blagostanje. Fluktuacijo definiramo kot vsakršno odhajanje delavcev iz podjetja zaradi različnih vzrokov. Dosedanje raziskave so pokazale pomembno povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije s fluktuacijo. V magistrski nalogi smo predstavili pregled raziskav na področju obeh konstruktov ter si opisali, kako na fluktuacijo vplivajo še dejavniki kot so starost, spol in izobrazba. Na vzorcu zaposlenih srednje velikega podjetja smo opravili raziskavo in ugotovili, da je namen fluktuacije ob višji stopnji ujemanja P-O nižji. Ugotovili smo tudi, da na to povezavo spremenljivke spol, izobrazba, starost in tip pogodbe niso imele statistično značilnega vpliva.
Ključne besede: Ujemanje posameznik-okolje, ujemanje posameznik-organizacija, vrednote, fluktuacija zaposlenih, ujemanje v vrednotah.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 1257; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,69 MB) |
