| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA SUHIH TRAVIŠČ IZ DVEH RAZLIČNIH GEOLOŠKIH PODLAG GLEDE NA C-S-R EKOLOŠKE STRATEGIJE RASTLIN
Klavdija Hartman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opravili floristično in funkcionalno primerjavo dveh tipov suhih travišč v hribovitem celinskem predelu Slovenije (asociacija Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, razred Festuco-Brometea in asociacija Homogyno alpinae-Nardetum, razred Calluno-Ulicetea), ki sta razvita na različni geološki podlagi (karbonatna oz. nekarbonatna silikatna). Analizirali smo 30 še neobjavljenih popisov asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis in 32 objavljenih popisov asociacije Homogyno alpinae-Nardetum. Za primerjavo florističnih razlik smo uporabili multivariatno DCA analizo. Za funkcionalno primerjavo smo uporabili model C-S-R ekoloških strategij rastlin. Za 30 rastlinskih vrst s suhih travišč asociacije Homogyno alpina–Nardetum smo določili 7 morfoloških potez (MFP), ki so nam bile v pomoč pri določitvi njihovih C-S-R ekoloških strategij. Primerjava obravnavanih suhih travišč glede na floristično sestavo je pokazala, da se suha travišča na karbonatni in silikatni geološki podlagi med sabo zelo močno razlikujejo. Medtem ko so za prva značilne predvsem bazifilne in termofilne vrste, pa druga okarakterizirajo izrazito acidofilne rastlinske vrste. Na obeh tipih travišč prevladujejo vrste s C-R, C-S ter C-S-R strategijami. Primerjava razporeditve popisov v C-S-R trikotniku na podlagi relativnih deležev posameznih C-S-R ekoloških strategij rastlin v popisih je pokazala, da imajo popisi s silikatov bolj poudarjeni komponenti S (stres toleratorji) in R (ruderalke) in lahko torej sklepamo, da so razmere na suhih silikatnih traviščih za rastline bolj stresne kot na karbonatih.
Ključne besede: suha travišča, silikatna travišča, karbonatna travišča, Homogyno alpinae–Nardetum, Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, floristična sestava, funkcionalni tipi rastlin, morfološke poteze rastlin, specifična listna površina (SLA), C-S-R strategija, multivariatne analize.
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 3755; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

2.
Funkcionalni pristop pri analizi sekundarne sukcesije na smučarski progi na Rogli (Pohorje, SV Slovenija)
Ervin Potnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vegetacijo na smučarski progi Mašinžaga (Rogla, Pohorje, SV Slovenija). Proga je nastala leta 1980 na mestu nekdanjega gozda oz. delno na mestu, kjer so bili oligotrofni travniki. Osnovna cilja diplomske naloge sta bila (1) primerjava floristične sestave in spektrov življenjskih strategij rastlin (definirane po Grime-ovem C-S-R modelu) v sestojih travišč na smučišču Mašinžaga, ki so se razvili v procesu naravne sukcesije v zadnjih 30 letih glede na globino tal (plitka in globoka tla) ter (2) ugotoviti, kakšne so podobnosti oz. razlike v floristični sestavi ter C-S-R ekoloških strategijah rastlin med travišči na smučarski progi Mašinžaga ter travišči vitalne združbe volkovja (asociacija Homogyno-Nardetum) v okolici. Analizirali smo 55 fitocenoloških popisov travišč na smučarski progi in tipičnih oligotrofnih travišč (asociacije Homogyne-Nardetum) v okolici. Za 11 od skupno 57 popisanih rastlinskih vrst na proučevanih traviščih smo določili C-S-R ekološke strategije rastlin. DCA analiza floristične sestave travišč je pokazala, da se popisi na plitkih in globokih tleh smučišča Mašinžaga med sabo jasno ločijo, ter da je floristična sestava popisov na plitkih tleh bolj podobna traviščem volkovij v okolici. Na traviščih smučarske proge Mašinžaga in traviščih v okolici smučišča prevladujejo vrste s CR, CSR, SC ter SC/CSR in R/CR strategijami. Primerjava C-S-R funkcionalnih oznak travišč na smučarski progi je pokazala, da je v popisih na bolj plitkih tleh višji delež S komponente ter nižji delež C komponente v primerjavi s popisi na bolj globokih tleh. Domnevamo lahko o bolj stresnih razmerah na plitkih tleh smučarske proge, saj so takšna tla revna s hranilnimi snovmi, močno zakisana ter občasno tudi zelo suha. Delež R komponente v preučevanih traviščih potrjuje, da so to rastišča, ki so občasno podvržena motnjam (vsakoletnemu mulčenju, teptanju in vsem aktivnostim, povezanih s smučanjem). Prav tako smo ugotovili, da so funkcionalne oznake vegetacije na plitkih tleh Mašinžage bolj primerljive s funkcionalnimi oznakami suhih travišč v okolici smučarske proge (zaradi večje podobnosti rastiščnih razmer) kot v primeru globljih tal.
Ključne besede: travišča, Homogyno-Nardetum, floristična sestava, funkcionalne poteze rastlin, C-S-R ekološke strategije rastlin, funkcionalna oznaka, DCA
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2834; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

3.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 1309; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

4.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 530; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici