| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija izvedljivosti obdelave odpadne vode mesne industrije s flotacijo in biološkim čiščenjem
Medea Brečko, 2021, magistrsko delo

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 14; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

2.
Učinkovitost filtrirne stiskalnice kot metode predčiščenja kompostne odpadne vode
Denisa Peršon Varga, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 472; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Konstruiranje pokrova koagulacijske posode
Jure Verboten, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno konstruiranje pokrova koagulacijske posode. Koagulacija je fizikalno-kemijski postopek čiščenja odpadnih vod, katere namen je s hitrim mešanjem, v našem primeru mehanskim mešanjem, izločiti suspendirane delce iz vode. Med mešanjem mešalo proizvaja obremenitve, katere se prenašajo na plastičen (polietilen) pokrov posode. Obremenitve lahko privedejo k temu, da sistem začne opletati. Naša glavna naloga je bila zmanjšati opletanje reakcijske posode in izdelati program, s katerim bi lahko hitro prišli do dimenzij ojačitev, kateri ojačajo pokrov reakcijske posode. Modelirali smo parametričen 3D model, katerega smo sprotno preverjali z numeričnimi analizami, da smo dobili ugodne rešitve.
Ključne besede: opletanje mešala, koagulacija, flokulacija, PE – polietilen, mehansko mešanje, reakcijska posoda, prirobnica, upogibni moment, aksialni moment, sila teže, parametričen 3D model, numerične simulacije
Objavljeno: 21.08.2019; Ogledov: 281; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

4.
Optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode
Primož Vouk, 2018, diplomsko delo

Opis: Vse ostrejši zakonodajni predpisi zahtevajo primerno in učinkovito predobdelavo in čiščenje industrijske odpadne vode. V ta namen je bila izvedena optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode iz kovinsko predelovalne industrije tako, da je voda po postopku čiščenja primerna za ponovno uporabo v industrijskem procesu in ali vsaj za izpust v javno kanalizacijo. Cilj raziskave je bil iz industrijske odpadne vode odstraniti ione težkih kovin (aluminijeve-Al3+, bakrove-Cu2+ in železove Fe3+ ione). V raziskavi smo vzorcem industrijske odpadne vode analizirali fizikalno-kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, neraztopljene snovi, usedljive snovi, motnost, kemijsko potrebo po kisiku-KPK, biokemijsko potrebo po kisiku-BPK5 in koncentracijo Al3+, Cu2+ in Fe3+ ionov). Na vzorcih odpadne vode smo najprej preverili vpliv variiranja pH vrednosti, učinkovitost postopka nanofiltracije in flokulacije, ter na podlagi primerjave rezultatov pred in po čiščenju definirali optimalni postopek čiščenja. Eksperimenti so pokazali, da s postopkom nanofiltracije pri delovnem tlaku 10 bar, tangencialnem pretoku 1,6 L/min in izbrano NF2 membrano ter s predčiščenjem (7-12 µm filter) in variiranjem pH vrednosti s 5M HCl učinkovito odstranimo do 97% ionov Al3+, Cu2+ in Fe3+. Kot učinkovita metoda za čiščenje industrijske odpadne vode se je izkazala tudi flokulacija s flokulacijskim sredstvom CWL40 pri 160 obr/min in s 5 min končnim usedanjem. S postopkom flokulacije smo ione Al3+, Cu2+ in Fe3+ odstranil med 90-98%. Na podlagi rezultatov znižanja vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov pod MDK za izpust v kanalizacijo, se je kot bolj zanesljiv proces čiščenja realne industrijske odpadne vode izkazal postopek nanofiltracije, s predčiščenjem in variiranjem pH vrednosti.
Ključne besede: industrijska odpadna voda, nanofiltracija, variiranje pH vrednosti, flokulacija, ioni težkih kovin, aluminij, baker, železo
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

5.
Razbarvanje odpadnih voda procesa barvanja s postopki flokulacije in koagulacije
Mojca Poberžnik, Marjana Simonič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne barvalne kopeli po barvanju celuloznih vlaken z reaktivnimi barvili so zelo obarvane, saj vsebujejo večje količine hidroliziranih barvil. V raziskavi smo proučevali učinkovitost postopkov koagulacije in flokulacije za čiščenje odpadnih barvalnih kopeli neposredno po barvanju viskozne tkanine po postopku izčrpavanja. V raziskavo so bila vključena tri monofunkcionalna vinilsulfonska barvila, ki jih izdelovalci barvil priporočajo za t.i. kombinacije trikromi. V eksperimentalnem delu smo za preliminarne raziskave razbarvanja uporabili štiri anorganske koagulante ($FeCl_3$, $Ca(OH)_2$, $Fe_2(SO_4)_3$ in $Al_2(SO_4)_3$ · $18H_2O$) in komercialni organski flokulant, posamezno in v kombinaciji. V nadaljevanju smo se glede na začetne rezultate osredotočili na uporabo samega organskega flokulanta. Proučevali smo vpliv pH medija na učinkovitost čiščenja in optimirali količino uporabljenega flokulanta. Učinek fizikalno-kemičnega čiščenja smo ovrednotili spektrofotometrično z določanjem koncentracije barvil in nekaterih sumarnih ekoloških parametrov v odpadnih barvalnih kopelih pred čiščenjem in po njem. Rezultati raziskave so pokazali, da je z uporabo koagulanta učinek razbarvanja uporabljenih reaktivnih barvil več kot 90 odstotkov, z nadaljnjo filtracijo (0,45 μm stekleni filter) pa se učinek poveča do 99,5 odstotka.
Ključne besede: reaktivna vinilsulfonska barvila, postopek izčrpavanja, odpadne barvalne kopeli, koagulacija, flokulacija, organski flokulanti, anorganski koagulanti
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 527; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (530,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
ANALIZE ČIŠČENJA INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VOD NA INDUSTRIJSKI ČISTILNI NAPRAVI
Helena Kotar, 2016, diplomsko delo

Opis: Čistilna naprava ima ta namen, da s pomočjo ustrezno implementiranih postopkov faznega ločevanja iz tehnološke odpadne vode odstrani masti in olja ter suspendirane snovi za doseganje maksimalnega učinka čiščenja po fizikalno-kemijskem postopku koagulacije, flokulacije ter precipitacije. Namen diplomske naloge je prikazati fizikalno-kemijski postopek čiščenja industrijskih odpadnih vod uporabljen v podjetju ter opisati sodelovanje Laboratorija pri zagonu in nadaljnjem delovanju nove čistilne naprave v podjetju. Natančneje, potrebno je bilo laboratorijsko ugotoviti ali tako postavljena tehnologija čiščenja ustreza optimalnemu predčiščenju industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v podjetju. Za vrednotenje kakovosti odpadne vode iz industrijskega procesa v podjetju so bili uporabljeni naslednji kazalni parametri: kontrola koagulacije in flokulacije z laboratorijskim testom simulacije čiščenja odpadne vode; primerjava KPK vrednosti (»kemijska potreba po kisiku«) in vrednosti usedljivih snovi v odpadni vodi pred in po začetku obratovanja čistilne naprave; dodatna kemijska analiza podpornega laboratorija ter pH vrednost odpadne vode na izpustu iz čistilne naprave. Rezultati, predstavljeni v diplomski nalogi, so pokazali, da so vrednosti kazalnih parametrov v sprejemljivem vrednostnem območju; da je receptura doziranja kemikalij v proces čiščenja ustrezna, kar sledi, da se del prečiščenih vod lahko ponovno uporabi v tehnološkem procesu podjetja. Sledi zaključek, da čistilna naprava v podjetju obratuje optimalno in učinkovito.
Ključne besede: industrijska čistilna naprava, industrijska odpadna voda, koagulacija, flokulacija
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1204; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
ČIŠČENJE ODPADNE VODE IZ PODJETJA NA KOROŠKEM
Helena Hribernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetje opravlja storitve pranja, likanja in šivanja perila. Pri procesu pranja uporablja pitno vodo, sanitarno vodo in paro. Odpadne vode iz obratov pralnice se stekajo v zbirni jašek. Nato se preko tri-prekatnega usedalnika stekajo v reko. Odpadna voda je onesnažena in je ne smemo izpuščati v reko. Namen diplomskega dela je čiščenje odpadne vode iz podjetja na Koroškem pred izlivom v reko. Ocenili smo kvaliteto odpadne vode iz pralnice pred čiščenjem ter želeli najti ustrezno rešitev za čiščenje odpadne vode, da ustreza zakonsko določenim zahtevam. Prav tako smo opisali delovanje obstoječega mehanskega čiščenja v pralnici ter ugotavljali učinkovitost različnih koagulantov v kombinaciji s flokulantom in/ali aktivnim ogljem vzorcev iz različnih vzorčnih mest v usedalniku. Samo s kombinacijo 60 mg/L Al2(SO4)3 • 18 H2O in 0,25 ml HYDROSAN-a, ko smo določili vrednost ɣ KPK = 115 mg/L O2, smo uspeli znižati KPK pod predpisano mejno vrednost 120 mg/L O2.
Ključne besede: Jar test, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadne vode, KPK
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 572; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Preučevanje vsebnosti snovi v flokulirani kompostni vodi
Nataša Staroverški, 2016, diplomsko delo

Opis: Kompostne vode, ki nastajajo kot stranski produkt pri kompostiranju, predstavljajo veliko nevarnost za okolje, saj vsebujejo veliko organskih in anorganskih snovi. Namen diplomske naloge je bil odstraniti čimveč organskih snovi iz kompostne vode z minimalnim dodatkom kemikalij, s postopkom koagulacije ter izmeriti razliko vsebnosti neraztopljenih in raztopljenih snovi po obdelavi. Koagulacijsko/flokulacijski sistem lahko uporabljamo kot predčiščenje pred mikro- ali ultrafiltracijo, ali pa kot kemijsko čiščenje kompostne vode. V laboratoriju smo opravili vrsto Jar-testov, s katerimi smo želeli znižati vsebnost koloidnih in suspendiranih snovi v kompostni vodi, ki v nadaljnih postopkih čiščenja najbolj mašijo membrane. Določevali smo minimalno količino flokuliranega sredstva, ki je potrebno za optimalno znižanje parametrov kompostne vode. Raziskave so pokazale, da smo v kompostni vodi največje znižanje organskih snovi dosegli s kombinacijo 10 mL Kemiclar PAC in 1 mL Magnafloca 10 v 1 L vzorca. Motnost se je znižala iz 1455 NTU na 234 NTU, absorbanca pri 254 nm pa iz 40,47 na 9,38.
Ključne besede: kompostne vode, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadnih vod
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 608; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Projektiranje manjše naprave za pripravo vode - proces sedimentacije
Stojan Razbornik, 2016, diplomsko delo

Opis: Sedimentacija z uporabo kemične koagulacije in flokulacije služi zmanjševanju povečane motnosti v surovi vodi za potrebe priprave pitne vode. V ta namen obstaja več različnih izvedb sedimentacij, ki so odvisne od suspendiranih delcev, ki se nahajajo v surovi vodi. Namen projektiranja sedimentacije je bil določiti glede na vhodne parametre in zahteve Ustrezno tehnično rešitev, ki bo zagotavljala optimalno sedimentacijo. Določiti velikost bazenov za Koagulacijo, Flokulacijo, Sedimentacijo z upoštevanjem zahtevane kapacitet in upoštevanjem zadrževalnih časov. Rezultati projektiranja se morajo kazati v visoki učinkovitosti procesa, kjer je potrebno zagotoviti motnost pod 1 NTU z omejenimi obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški.
Ključne besede: Sedimentacija, koagulacija, flokulacija, motnost, odvečno blato, lamelni separator, surova voda, pitna voda
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 673; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

10.
MERILNI PROTOKOL TESTIRANJA ULTRAFILTRACIJSKE NAPRAVE
Jana Ferme, 2016, diplomsko delo

Opis: Izbor tehnologije oziroma kombinacij tehnologij naprave za pripravo pitne vode je vsekakor odvisen od vrste, kvalitete in izdatnosti vodnega vira. Pri pridobivanju pitnih voda iz površinskih virov se največkrat srečujemo s problemom udarov visoke motnosti vodnega vira in prisotnosti bakterij. Zato je glavni cilj priprave pitne vode znižati njihove koncentracije in odstraniti prisotne bakterije, ki niso dovoljene v pitni vodi. Namen raziskovalnega dela je bilo spremljanje in merjenje delovanja procesov membranske ultrafiltracije, ter priprava njenega merilnega protokola, z namenom pridobiti podatke delovanja membran. Na osnovi opravljenih meritev pilotne naprave za ultrafiltracijo smo pripravili idejni tehnološki projekt, v katerem je zasnovana rešitev za pripravo pitne vode z uporabo ultrafiltracije. Analitika vzorcev vode je bila opravljena v tehnološkem laboratoriju podjetja. Z rezultati analize vstopne in prečiščene vode smo ugotavljali kvaliteto pitne vode do uporabnika in s tem preverjali doseganje zahtevane učinkovitosti naprave za ultrafilracijo.
Ključne besede: pitna voda, koagulacija, flokulacija, ultrafiltracija, merilni protokol, idejni tehnološki projekt
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1136; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici