Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv starosti in spola otrok na njihovo motorično kreativnost je v ospredje postavljena motorična kreativnost predšolskih otrok, ki je merjena s pomočjo motoričnega testa TCAM. Diplomska naloga se v teoretičnem delu začne s pregledom literature, v katerem so opisani gibalni razvoj predšolskih otrok, razvoj njihove motorične kreativnosti ter njeno merjenje s testom TCAM. Nadaljuje se z empiričnim delom, zasnovanem na kavzalno-neeksperimentalni metodi, v katerem so predstavljeni rezultati testa TCAM, izvedenim v mesecu aprilu 2021 v dveh oddelkih otrok, starih 3−4 leta, in dveh oddelkih otrok, starih 5−6 let, enote Vrtiljak Vrtca Velenje. Osrednji namen diplomskega dela je bil izmeriti motorično kreativnost otrok s testom TCAM in njihove rezultate primerjati med starostjo ter spolom. V merjenje motorične kreativnosti je bil vključen neslučajnosti vzorec iz konkretne populacije 55 predšolskih otrok. Na osnovi rezultatov testa TCAM testiranih predšolskih otrok je ugotovljeno, da se motorična kreativnost testiranih otrok ne razlikuje niti glede na njihovo starost (3−4 leta in 5−6 let) niti glede na njihov spol (deklice in dečki).
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, motorični test TCAM, motorična fluentnost, motorična originalnost, motorična fleksibilnost.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 205; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Princip maksimalne produkcije entropije je osrednji optimizacijski princip neravnovesne termodinamike. Princip je dobro raziskan in uveljavljen v sistemih, kjer je zveza med silami in tokovi linearna. Za sisteme, kjer je ta zveza nelinearna pa princip še ni povsem uveljavljen. Primer sistema, kjer je zveza med silami in tokovi nelinearna, so encimske reakcije. V tem magistrskem delu z uporabo principa maksimalne produkcije entropije analiziramo encimsko reakcijo, ki jo poganja encim trioza-fosfat izomeraza, ki je pomemben člen v procesu glikolize in s tem pri proizvodnji energije v večini organizmov. Encim poganja reverzibilno reakcijo v kateri pretvarja substrat dihidroksi acetonfosfat v gliceraldehid-3-fosfat preko vmesnega člena iz skupine enediolov. Z upoštevanjem zakona o ohranitvi mase sistema, ohranitvi encima in fiksne ravnovesne konstante reakcije pokažemo, da v neravnovesnem stacionarnem stanju sistema obstaja maksimum produkcije entropije v odvisnosti od poljubno izbrane kinetične konstante encima. Pokazano je tudi, da v stanju z maksimalno produkcijo entropije soobstajata maksimuma Shannonove informacijske entropije in kinetične fleksibilnosti, kar pomeni, da je stanje z maksimalno produkcijo entropije hkrati tudi najverjetnejše stacionarno stanje, v katerem je encim najfleksibilnejši. Tako napovedane optimalne kinetične konstante encima trioza-fosfat izomeraza primerjamo z eksperimentalno določenimi vrednostmi iz literature in s teoretičnimi napovedmi, ki so jih podali drugi raziskovalci z uporabo svojih optimizacijskih metod.
Ključne besede: trioza-fosfat izomeraza, encimska kinetika, produkcija entropije, informacijska entropija, kinetična fleksibilnost
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 415; Prenosov: 24
Celotno besedilo (773,67 KB)

Opis: V nalogi so predstavljeni principi zasnove prilagodljivih robotskih sistemov. Opisani so posamezni sektorji, v vsakem pa je podrobneje prikazano, na kaj moramo biti pozorni, če želimo doseči prilagodljivost sistema. Opisani so idejni načini in nekatere izmed možnosti, katerim je med snovanjem nekega sistema smiselno dodati nekoliko večji poudarek. V nalogi je predstavljeno tudi, kako bi lahko tovrstni sistemi vplivali na tovarne prihodnosti in kako takšni sistemi vplivajo na kvaliteto izdelave.
Ključne besede: Fleksibilnost, prilagodljivost, rekonfigurabilnost, robotski sistemi, robotski manipulator
Objavljeno v DKUM: 20.06.2019; Ogledov: 683; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: V magistrski nalogi sem proučeval institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. V obdobju po nastopu gospodarske in ekonomske krize v letu 2008 so podjetja prešla skozi razgibano obdobje preoblikovanj in reorganizacij. Znaten upad prihodkov, ki je v veliki meri posledica nepripravljenosti podjetij na vstop v krizno obdobje, je pripeljal do obsežnejšega odpuščanja zaposlenih tudi v slovenskem prostoru. Strošek dela je namreč eden izmed ključnih in najpomembnejših stroškov, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. V nalogi sem proučeval možnosti optimiranja stroškov dela in predvsem analiziral, na kakšen način to počnejo v nekaterih drugih evropskih državah ter kakšne ukrepe lahko izvede delodajalec in zakonodajalec, da bi v čim večji meri zaustavil masovno odpuščanje. Osrednji del magistrske naloge je bil proučiti ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Sloveniji in ureditev primerjati z nekaterimi evropskimi državami. Zanimala me je predvsem razlika med individualnim odpustom iz poslovnega razloga in kolektivnim odpustom večjega števila zaposlenih. Proučil sem, kateri so koraki, ki jih mora delodajalec izvesti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih in še zlasti, kakšne so pasti, na katere mora paziti delodajalec v postopku odpuščanja iz poslovnih razlogov. Sodna praksa je tudi na področju kolektivnih odpustov doživela spremembe, ki sem jih analiziral. Zanimalo me je, kakšne so bile v tej zvezi spremembe delovnopravne zakonodaje ob zadnji reformi trga dela v letu 2013, predvsem pa, ali obstaja korelacija oziroma vzročna zveza med številom odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga in številom vloženih tožb iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter kakšno je gibanje števila tožb po letu 2014, ko je bil sprejet ZDR-1. Zakon o delovnih razmerjih je v slovenski delovnopravni prostor prinesel veliko mero fleksibilnosti in varne prožnosti. Pritisk gospodarske krize, ki se je izkazoval zlasti skozi veliko brezposelnost in togost ali rigidno urejenost nekaterih institutov v delovnopravnem okviru, sta omogočila pogoje za spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Proučil sem institute, ki delodajalcu omogočajo večjo fleksibilnost in ki so bili v veliki meri sprejeti za zajezitev skokovite in nenadzorovane rasti brezposelnosti ter masovnega odpuščanja. Menim, da je za presojo delovanja trga dela ključno pravilno razmerje med fleksibilnostjo in varno prožnostjo, ko so torej delodajalcu na voljo instrumenti in delovnopravni okvir, ki mu omogoča optimizacijo stroškov dela, ter na drugi strani socialna in pravna varnost delavca, ko je delavcu zagotovljen pričakovan standard varnosti v delovnem razmerju z delodajalcem. Proučil sem, kako sta se na krizo odzvali sosednji državi Republika Avstrija in Republika Hrvaška ter kateri so bili ključni ukrepi, ki sta jih državi sprejeli v okviru delovnopravnega področja. Zanimiv je še zlasti časovni pogled sprejemanja protikriznih ukrepov v primerjanih državah ter način sodelovanja vseh udeleženih strani v postopku sprejemanja reform, pri čemer mislim tako na predstavnike delavcev kot predstavnike delodajalcev. Velik del ukrepov, ki jih je v slovenskem prostoru še mogoče izvesti, spada zlasti na davčno področje, pri čemer sem v nalogi izpostavil obdavčitev dohodka. Analiziral sem primerjani državi in prišel do presenetljivih ugotovitev. Slovenija ima dejansko izrazito pretirano obdavčitev stroškov dela.
Ključne besede: kolektivno odpuščanje, downsizing, sodna praksa, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, fleksibilnost, varna prožnost, program razreševanja presežnih delavcev, obdavčitev stroškov dela
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1880; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Delo na domu predstavlja atipično, fleksibilno obliko opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. V Republiki Sloveniji gre v tem primeru za posebno obliko pogodbe o zaposlitvi, ki delavcu omogoča, da dela ne opravlja v delovnih prostorih delodajalca, temveč na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri. Bistvena razlika, ki loči delo na domu od drugih oblik zaposlovanja, je ravno kraj, kjer delavec delo opravlja. Prav tako gre za delo na domu, če delavec opravlja delo na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije. Pomembna novost, ki jo je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) leta 2013, je v tem, da se za delo na domu štejejo tudi primeri, ko delavec le del svojega delovnega časa opravlja doma, preostali čas pa na sedežu delodajalca. Gre torej za hitro se spreminjajoče pravno področje, kjer so spremembe nujne, če želi zakonodajalec slediti trendom in nadaljnjemu razvoju tega instituta.
Ključne besede: delo na domu, fleksibilnost, atipična pogodba o zaposlitvi, kraj opravljanja dela, e-delo
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1442; Prenosov: 402
Celotno besedilo (688,75 KB)