1. Čustva v vsakdanjem življenju: Vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev : vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustevŠpela Peserl, 2022, magistrsko delo Opis: Čustvena diferenciacija je blagodejna in se povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, saj velja za sposobnost, ki spodbuja psihološko in socialno blagostanje. Zmožnost diferenciranja med čustvi prav tako zagotavlja informacije, ki bi lahko vodile do bolj učinkovite regulacije čustev. Tako smo tudi v magistrski nalogi želeli preučiti, kako je čustvena diferenciacija povezana z izbiro strategij regulacije čustev in učinkovitostjo uporabe le-teh ter kakšno vlogo ima intenziteta čustev pri regulaciji čustev. Uporabili smo metodo vzorčenja izkušenj, s pomočjo katere so udeleženci o svojih čustvih poročali šestkrat na dan v obdobju sedmih dni. Na vzorcu 205 udeležencev, starih med 19 in 35 let, smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost diferenciacije negativnih čustev z vsemi strategijami regulacije čustev in da ima diferenciacija negativnih čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Izkazalo se je tudi, da strategije zatiranje izražanja čustev, distrakcija in ruminacija mediirajo odnos med diferenciacijo negativnih čustev in negativnim afektom ter da ima intenziteta čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med sprejemanjem in negativnim afektom ter v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Kljub nekaterim kontradiktornim ugotovitvam v primerjavi s preteklimi raziskavami menimo, da je učinkovitost uporabljenih strategij vseeno odvisna od konteksta in da je čustvena diferenciacija pomembna za ugodno regulacijo čustev, nedvomno pa je potrebnih še več raziskav, da bi še bolj razumeli mehanizme, preko katerih čustvena diferenciacija izvaja svoje koristne učinke. Pri tem pa vseeno upamo, da bo pridobljeno znanje v naši raziskavi imelo pomembne praktične implikacije in da predstavlja vsaj majhen korak naprej k informiranju in izboljšanju
terapevtskega zdravljenja različnih afektivnih motenj.
Ključne besede: čustvena diferenciacija, regulacija čustev, regulatorna fleksibilnost, intenziteta čustev, metoda vzorčenja izkušenj
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
2. Vpliv starosti in spola otrok na njihovo motorično kreativnost : diplomsko deloNikolina Mijić, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv starosti in spola otrok na njihovo motorično kreativnost je v ospredje postavljena motorična kreativnost predšolskih otrok, ki je merjena s pomočjo motoričnega testa TCAM. Diplomska naloga se v teoretičnem delu začne s pregledom literature, v katerem so opisani gibalni razvoj predšolskih otrok, razvoj njihove motorične kreativnosti ter njeno merjenje s testom TCAM. Nadaljuje se z empiričnim delom, zasnovanem na kavzalno-neeksperimentalni metodi, v katerem so predstavljeni rezultati testa TCAM, izvedenim v mesecu aprilu 2021 v dveh oddelkih otrok, starih 3−4 leta, in dveh oddelkih otrok, starih 5−6 let, enote Vrtiljak Vrtca Velenje. Osrednji namen diplomskega dela je bil izmeriti motorično kreativnost otrok s testom TCAM in njihove rezultate primerjati med starostjo ter spolom. V merjenje motorične kreativnosti je bil vključen neslučajnosti vzorec iz konkretne populacije 55 predšolskih otrok. Na osnovi rezultatov testa TCAM testiranih predšolskih otrok je ugotovljeno, da se motorična kreativnost testiranih otrok ne razlikuje niti glede na njihovo starost (3−4 leta in 5−6 let) niti glede na njihov spol (deklice in dečki).
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, motorični test TCAM, motorična fluentnost, motorična originalnost, motorična fleksibilnost.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 1012; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti : doktorska disertacijaKlavdija Zirngast, 2021, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset.
Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat.
Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi.
S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom.
V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa.
Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Ključne besede: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 1219; Prenosov: 107
Celotno besedilo (3,26 MB) |
4. Maksimalna produkcija entropije in maksimalna shannonova informacijska entropija v encimski kinetikiMarko Šterk, 2018, magistrsko delo Opis: Princip maksimalne produkcije entropije je osrednji optimizacijski princip neravnovesne termodinamike. Princip je dobro raziskan in uveljavljen v sistemih, kjer je zveza med silami in tokovi linearna. Za sisteme, kjer je ta zveza nelinearna pa princip še ni povsem uveljavljen. Primer sistema, kjer je zveza med silami in tokovi nelinearna, so encimske reakcije. V tem magistrskem delu z uporabo principa maksimalne produkcije entropije analiziramo encimsko reakcijo, ki jo poganja encim trioza-fosfat izomeraza, ki je pomemben člen v procesu glikolize in s tem pri proizvodnji energije v večini organizmov. Encim poganja reverzibilno reakcijo v kateri pretvarja substrat dihidroksi acetonfosfat v gliceraldehid-3-fosfat preko vmesnega člena iz skupine enediolov. Z upoštevanjem zakona o ohranitvi mase sistema, ohranitvi encima in fiksne ravnovesne konstante reakcije pokažemo, da v neravnovesnem stacionarnem stanju sistema obstaja maksimum produkcije entropije v odvisnosti od poljubno izbrane kinetične konstante encima. Pokazano je tudi, da v stanju z maksimalno produkcijo entropije soobstajata maksimuma Shannonove informacijske entropije in kinetične fleksibilnosti, kar pomeni, da je stanje z maksimalno produkcijo entropije hkrati tudi najverjetnejše stacionarno stanje, v katerem je encim najfleksibilnejši. Tako napovedane optimalne kinetične konstante encima trioza-fosfat izomeraza primerjamo z eksperimentalno določenimi vrednostmi iz literature in s teoretičnimi napovedmi, ki so jih podali drugi raziskovalci z uporabo svojih optimizacijskih metod.
Ključne besede: trioza-fosfat izomeraza, encimska kinetika, produkcija entropije, informacijska entropija, kinetična fleksibilnost
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1281; Prenosov: 71
Celotno besedilo (773,67 KB) |
5. Oskrbne verige tekstilnih in oblačilnih izdelkovNarina Kosec, 2019, diplomsko delo Opis: Oskrbne verige so za podjetja najpomembnejši del poslovanja. Podjetje lahko uspešno posluje, če ima strogo načrtovane oskrbne verige in zadovoljuje zahteve odjemalcev. Delovanje podjetja na konkurenčnih trgih zahteva vedno boljšo organizacijo poslovnih procesov. Organizacija in načrtovanje poteka od samega začetka procesov. Poteka od razvoja, nabave, proizvodnje, prodaje, do logističnih in distribucijskih procesov. Upravljanje oskrbne verige postaja čedalje bolj pomembno pri managerskih disciplinah, saj managerji skrbijo za učinkovitost in kakovost odnosov med udeleženci v oskrbni verigi. V podjetju Hokston d. o. o se zavzemajo za dobro organizirano oskrbno verigo, saj jim to prinaša konkurenčno prednost na trgu. Namen diplomskega projekta je ugotoviti kakšna je oskrbna veriga v podjetju. Podjetje se mora stalno prilagajati konkurenci, ne sme pa pozabiti na končne odjemalce, katerih želje so vedno bolj zahtevne.
Ključne besede: oskrbna veriga, fleksibilnost, tekstilna industrija, nabava, skladiščenje, prodaja
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 887; Prenosov: 71
Celotno besedilo (440,01 KB) |
6. Fleksibilnost robotskih sistemov : magistrsko deloStašo Frlež, 2019, magistrsko delo Opis: V nalogi so predstavljeni principi zasnove prilagodljivih robotskih sistemov. Opisani so posamezni sektorji, v vsakem pa je podrobneje prikazano, na kaj moramo biti pozorni, če želimo doseči prilagodljivost sistema. Opisani so idejni načini in nekatere izmed možnosti, katerim je med snovanjem nekega sistema smiselno dodati nekoliko večji poudarek. V nalogi je predstavljeno tudi, kako bi lahko tovrstni sistemi vplivali na tovarne prihodnosti in kako takšni sistemi vplivajo na kvaliteto izdelave.
Ključne besede: Fleksibilnost, prilagodljivost, rekonfigurabilnost, robotski sistemi, robotski manipulator
Objavljeno v DKUM: 20.06.2019; Ogledov: 1202; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,79 MB) |
7. Razvoj kompetenc ustvarjalnosti v osnovni šoliPatricija Halilović, Borut Likar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Kompetence ustvarjalnosti, ki se delno prepletajo z inovacijskimi in podjetniškimi, je mogoče spodbujati in razvijati. Namen raziskave je preveriti, ali se z ustreznim pristopom vzpostavi pozitivna ustvarjalna razredna klima ter ali se posledično pojavljajo spremembe na področju ustvarjalnega ravnanja in fleksibilnosti učencev. V raziskavi je sodelovalo 146 učencev tretje triade iz 22 slovenskih osnovnih šol, ki so eno leto sodelovali v UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) ali podjetniškem krožku. Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovne statistične metode. Rezultati kvantitativne raziskave kažejo pozitiven vpliv krožka na vzpostavitev ustvarjalne razredne klime ter posledično večjo ustvarjalnost in fleksibilnost učencev, ki so krožek obiskovali.
Ključne besede: ustvarjalno okolje, ustvarjalna razredna klima, šole, učenci, ustvarjalnost, prilagodljivost, fleksibilnost
Objavljeno v DKUM: 13.07.2017; Ogledov: 1512; Prenosov: 150
Celotno besedilo (105,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev (kolektivni odpust)Uroš Krajnc, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem proučeval institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. V obdobju po nastopu gospodarske in ekonomske krize v letu 2008 so podjetja prešla skozi razgibano obdobje preoblikovanj in reorganizacij. Znaten upad prihodkov, ki je v veliki meri posledica nepripravljenosti podjetij na vstop v krizno obdobje, je pripeljal do obsežnejšega odpuščanja zaposlenih tudi v slovenskem prostoru. Strošek dela je namreč eden izmed ključnih in najpomembnejših stroškov, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. V nalogi sem proučeval možnosti optimiranja stroškov dela in predvsem analiziral, na kakšen način to počnejo v nekaterih drugih evropskih državah ter kakšne ukrepe lahko izvede delodajalec in zakonodajalec, da bi v čim večji meri zaustavil masovno odpuščanje.
Osrednji del magistrske naloge je bil proučiti ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Sloveniji in ureditev primerjati z nekaterimi evropskimi državami. Zanimala me je predvsem razlika med individualnim odpustom iz poslovnega razloga in kolektivnim odpustom večjega števila zaposlenih. Proučil sem, kateri so koraki, ki jih mora delodajalec izvesti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih in še zlasti, kakšne so pasti, na katere mora paziti delodajalec v postopku odpuščanja iz poslovnih razlogov. Sodna praksa je tudi na področju kolektivnih odpustov doživela spremembe, ki sem jih analiziral. Zanimalo me je, kakšne so bile v tej zvezi spremembe delovnopravne zakonodaje ob zadnji reformi trga dela v letu 2013, predvsem pa, ali obstaja korelacija oziroma vzročna zveza med številom odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga in številom vloženih tožb iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter kakšno je gibanje števila tožb po letu 2014, ko je bil sprejet ZDR-1.
Zakon o delovnih razmerjih je v slovenski delovnopravni prostor prinesel veliko mero fleksibilnosti in varne prožnosti. Pritisk gospodarske krize, ki se je izkazoval zlasti skozi veliko brezposelnost in togost ali rigidno urejenost nekaterih institutov v delovnopravnem okviru, sta omogočila pogoje za spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Proučil sem institute, ki delodajalcu omogočajo večjo fleksibilnost in ki so bili v veliki meri sprejeti za zajezitev skokovite in nenadzorovane rasti brezposelnosti ter masovnega odpuščanja. Menim, da je za presojo delovanja trga dela ključno pravilno razmerje med fleksibilnostjo in varno prožnostjo, ko so torej delodajalcu na voljo instrumenti in delovnopravni okvir, ki mu omogoča optimizacijo stroškov dela, ter na drugi strani socialna in pravna varnost delavca, ko je delavcu zagotovljen pričakovan standard varnosti v delovnem razmerju z delodajalcem.
Proučil sem, kako sta se na krizo odzvali sosednji državi Republika Avstrija in Republika Hrvaška ter kateri so bili ključni ukrepi, ki sta jih državi sprejeli v okviru delovnopravnega področja. Zanimiv je še zlasti časovni pogled sprejemanja protikriznih ukrepov v primerjanih državah ter način sodelovanja vseh udeleženih strani v postopku sprejemanja reform, pri čemer mislim tako na predstavnike delavcev kot predstavnike delodajalcev.
Velik del ukrepov, ki jih je v slovenskem prostoru še mogoče izvesti, spada zlasti na davčno področje, pri čemer sem v nalogi izpostavil obdavčitev dohodka. Analiziral sem primerjani državi in prišel do presenetljivih ugotovitev. Slovenija ima dejansko izrazito pretirano obdavčitev stroškov dela.
Ključne besede: kolektivno odpuščanje, downsizing, sodna praksa, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, fleksibilnost, varna prožnost, program razreševanja presežnih delavcev, obdavčitev stroškov dela
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2881; Prenosov: 251
Celotno besedilo (2,32 MB) |
9. FINANČNI VIDIK SPROSTITVE BLAGA V PROST PROMET PO POSTOPKU 42 V OKVIRU CARINSKIH POSTOPKOVAntonija Zvonka Lipavšek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava carinski postopek pri uvozu blaga, poudarek je na postopku 42. V teoretičnem delu naloge se zaradi lažjega pregleda opisujejo carinski postopki in njihove sestavine. Proučijo se listine, ki se uporabljajo pri teh postopkih. V praktičnem delu se opiše postopek in v nalogi je bil raziskan in ugotovljen finančni vidik carinskega postopka 42 glede na uvoznika carinjenja in s strani posrednika carinjenja-špediterja. Uporaba postopka 42 za uvoznika prinaša zmanjšanje stroškov carinjenja, večjo hitrost poslovanja, fleksibilnost in konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji, ugled pri tujih partnerjih. Podobni zaključki prinašajo prav tako tudi carinskemu posredniku- špediterju.
Ključne besede: Diplomsko delo obravnava carinski postopek pri uvozu blaga, poudarek je na postopku 42. V teoretičnem delu naloge se zaradi lažjega pregleda opisujejo carinski postopki in njihove sestavine. Proučijo se listine, ki se uporabljajo pri teh postopkih. V praktičnem delu se opiše postopek in v nalogi je bil raziskan in ugotovljen finančni vidik carinskega postopka 42 glede na uvoznika carinjenja in s strani posrednika carinjenja-špediterja. Uporaba postopka 42 za uvoznika prinaša zmanjšanje stroškov carinjenja, večjo hitrost poslovanja, fleksibilnost in konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji, ugled pri tujih partnerjih. Podobni zaključki prinašajo prav tako tudi carinskemu posredniku- špediterju.
Ključne besede :
carinski postopek, carinjenje, dokument, carina, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1680; Prenosov: 112
Celotno besedilo (509,34 KB) |
10. Pravna ureditev dela na domuMaja Arlič, 2016, diplomsko delo Opis: Delo na domu predstavlja atipično, fleksibilno obliko opravljanja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. V Republiki Sloveniji gre v tem primeru za posebno obliko pogodbe o zaposlitvi, ki delavcu omogoča, da dela ne opravlja v delovnih prostorih delodajalca, temveč na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri. Bistvena razlika, ki loči delo na domu od drugih oblik zaposlovanja, je ravno kraj, kjer delavec delo opravlja. Prav tako gre za delo na domu, če delavec opravlja delo na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije. Pomembna novost, ki jo je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) leta 2013, je v tem, da se za delo na domu štejejo tudi primeri, ko delavec le del svojega delovnega časa opravlja doma, preostali čas pa na sedežu delodajalca. Gre torej za hitro se spreminjajoče pravno področje, kjer so spremembe nujne, če želi zakonodajalec slediti trendom in nadaljnjemu razvoju tega instituta.
Ključne besede: delo na domu, fleksibilnost, atipična pogodba o zaposlitvi, kraj opravljanja dela, e-delo
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2152; Prenosov: 545
Celotno besedilo (688,75 KB) |
