| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREDNOSTI IN SLABOSTI FLEKSIBILNIH OBLIK ZAPOSLOVANJA Z VIDIKA DELODAJALCA IN DELOJEMALCA
Majda Raušl, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja prednosti in slabosti pogosto uporabljenih fleksibilnih oblik zaposlovanja in dela v Sloveniji. Zaradi celovitosti oziroma uravnoteženosti pristopa smo prikazali prednosti in slabosti s strani delodajalca oziroma naročnika ter s strani delavca oziroma izvajalca del. V teoretičnem delu smo opisali osnovne pojme in poglavitne oblike oziroma vrste fleksibilnosti na trgu dela, v nadaljevanju smo se posvetili zakonskim temeljem ter sorazmerno podrobno opisali prednosti in slabosti vsake od najbolj pogosto uporabljenih oblik. V empiričnem delu smo primerjalno analizirali in prikazali konkretne izračune stroškov za izbrane oblike fleksibilne zaposlitve in dela ter razložili rezultate. Menimo, da bodo stroški dela, ki bremenijo delodajalce, tudi v prihodnje vplivali na njihove odločitve o uporabi fleksibilnih oblik, prav tako kot prejemki in socialna varnost na odločitve delojemalcev. Vendar pa je kombinacija prednosti in slabosti pogosto dokaj zapletena, zato ni nujno, da je v vsakem primeru odločanje o izbiri konkretne oblike odvisno zgolj od stroškovnih učinkov za delodajalca oziroma od prejemkov in pravic za delojemalca.
Ključne besede:  fleksibilne oblike zaposlovanja in dela  delodajalec  delojemalec  stroški dela
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 767; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
USKLAJEVANJE DELOVNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA V PODJETJU VEYANCE TECHOLOGIES EUROPE, D.O.O.
Urška Lopatič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Usklajevanje dela in družine je problematika, ki ji posamezniki in družba že nekaj časa namenjajo pozornost oziroma se zavedajo, da je problem usklajevanja potrebno tako ali drugače reševati. S težavo usklajevanja se srečujejo tako ženske kot moški, vendar še vedno dostikrat velja tradicionalno prepričanje, da so ženske tiste, ki naj bi prevzele večji del bremena skrbi za gospodinjstvo in otroke ter za druge družinske obveznosti. Država zaposlenim pomaga na področju dobro organiziranega otroškega varstva in starševskih dopustov, podjetja pa staršem pomagajo s fleksibilnimi oblikami zaposlovanja in dela, različnimi možnostmi dopustov ipd. Empirični del smo izvedli v podjetju Veyance Technologies Europe, d.o.o., cilj naloge pa je bil odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: kako se zaposleni v podjetju soočajo z usklajevanjem delovnega in zasebnega življenja, kako podjetje pomaga zaposlenim usklajevati delovno in zasebno življenje, kako zaposleni dojemajo ukrepe podjetja glede na spol in kako glede na področje dela (proizvodnja / administracija). Na začetku smo pogledali, katere ukrepe za lažje usklajevanje dela in družine je podjetje že vpeljalo, nato pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da je zaposlenim v obravnavanem podjetju usklajevanje delovnega in zasebnega življenja pomembno, da večina zaposlenih meni, da delo in družino uspejo usklajevati in da se več kot polovica vprašanih strinja, da podjetje izvaja ukrepe za lažje usklajevanje delovnega in družinskega življenja. V nadaljevanju smo ugotovili, da se dojemanje vprašanih glede izvajanja ukrepov podjetja razlikuje glede na spol, saj so bili moški do tega vprašanja bolj kritični kot ženske, nismo pa mogli potrditi, da obstaja razlika dojemanja ukrepov glede na področje dela, saj so bili odgovori proizvodnih in administrativnih delavcev zelo podobni. Rezultati raziskave so torej pokazali, da zaposleni pozitivno dojemajo sprejete ukrepe, vseeno pa so izpostavili kar nekaj idej, ki bi še pripomogle k lažjemu usklajevanju obeh sfer.
Ključne besede: Delo, Družina, Usklajevanje dela in družine, Fleksibilne oblike zaposlovanja, Družini prijazna politika
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (750,40 KB)

3.
Kako zadržati starejše delavce na trgu dela
Andreja Hojnik Šlamberger, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 906; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
PROCES KADROVANJA V ORGANIZACIJI NA PRIMERU ZASEBNIH AGENCIJ ZA ZAPOSLOVANJE
Marjetka Kolenc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Postopek zaposlovanja novih sodelavcev v organizaciji lahko razdelimo na več korakov, in sicer obsega zaposlovanje novih sodelavcev v širšem pomenu besede, ki predstavlja verigo aktivnosti od planiranja in napovedovanja človeških zmožnosti, privabljanja, selekcioniranja in do ravnanja z že zaposlenimi delavci npr.: (napredovanje, premeščanje, nazadovanje in odpuščanje delavcev). Zaposlovanje v ožjem pomenu besede pa predstavlja tiste aktivnosti, ki so potrebne, da organizacija pridobi novega sodelavca. V primeru, ko želi organizacija pridobiti novega sodelavca, se poslužuje raznovrstnih metod, med katere uvrščamo metode internega in eksternega pridobivanja kadrov. Kot primer eksternega pridobivanja kadrov smo v diplomskem delu proučevali zasebne agencije za zaposlovanje kadrov, z geografsko omejitvijo na območju Savinjske regije, ki imajo z MDDSZ sklenjeno splošno koncesijsko pogodbo za posredovanje zaposlitev in dela. Poleg osnovne dejavnosti posredovanja zaposlitev in dela pa zasebne agencije izvajajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Pri takšni obliki opravljanja dejavnosti se vzpostavi tripartitno razmerje med uporabnikom, agencijo in delavcem, ki smo ga natančno opredelili v samem diplomskem delu. Kljub temu, da je zaposlitev pri zasebni agenciji za mnogo delavcev edina alternativa oziroma rešitev, potem ko ostanejo brez stalne zaposlitve ali končajo s študijem na fakultetah, jim s pridobitvijo novih veščin in praktičnih izkušenj izboljša zaposlitvene možnosti. Istočasno pa agencija delavcu oziroma iskalcu prve zaposlitve omogoča, da v relativno kratkem času preide v zaposlitev za nedoločen čas pri istem delodajalcu, kjer je bil predhodno zaposlen preko agencije (Kohont 2003, 448).
Ključne besede: Kadrovanje, Storitve zasebnih agencij, MDDSZ, Fleksibilne oblike zaposlovanja, ZDR, Trg delovne sile.
Objavljeno: 25.01.2012; Ogledov: 2494; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (785,25 KB)

5.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 5789; Prenosov: 875
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici