| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE DELAVCEV PRI ZAPOSLOVANJU ZA DOLOČEN ČAS
Petra Krivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je ena od fleksibilnih oblik zaposlitve, ki je v Sloveniji zelo razširjena. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije imajo zgolj tri države članice višje deleže zaposlitve za določen čas. Namen diplomske naloge je prikazati postopek zaposlitve ter pri tem izpostaviti pravice delavcev. Jedro mojega dela je osredotočeno na pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas. Med delavcem in delodajalcem se praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko sklepamo le na podlagi objektivnih razlogov, ki opravičujejo sklepanje takšnih pogodb. Zakon prav tako določa najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb za določen čas. V diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Prav tako so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki lahko vsebujejo ugodnejše določbe kot zakoni. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem primerjala s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ugotovila, da imajo delavci zaposleni za določen čas manj pravic in so v mnogo slabšem položaju kot zaposleni za nedoločen čas. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar se pravna ureditev te pogodbe precej razlikuje. Obravnavala sem tudi sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: Pogodba o zaposlitvi za določen čas, fleksibilne oblike zaposlitve, pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, objektivni razlogi, delodajalci, sodna praksa.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3361; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (442,87 KB)

2.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 5291; Prenosov: 764
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
PRAVICE DELAVCEV PRI USKLAJEVANJU DELOVNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Nina Naglav, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena mednarodnopravna ureditev pravic delavcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, nato pa še notranja (slovenska) pravna ureditev tega področja (vključno s slovensko sodno prakso in sodno prakso Sodišča Evropske Unije). V diplomskem delu so izpostavljene teme (vloga države in delodajalcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, fleksibilne oblike zaposlitve, delovni čas ter otroško varstvo), ki so pomembne za razumevanje področja usklajevanja delovnega in družinskega življenja v našem prostoru. V diplomskem delu je predstavljena tudi švedska pravna ureditev na področju usklajevanja delovnega in družinskega življenja. Opravljena je primerjava s slovensko pravno ureditvijo.
Ključne besede: delovno pravo, enako obravnavanje, prepoved diskriminacije, nosečnost, starševstvo, delovni čas, fleksibilne oblike zaposlitve, starševski dopust, otroško varstvo
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 1868; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (418,44 KB)

4.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLITVE V SLOVENIJI IN EU
Barbara Bratina, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Trend zaposlovanja v državah članicah EU vodi v vedno bolj atipične oblike zaposlitev. Vzroke temu lahko iščemo v spremembah na globalnem trgu dala in vedno večjemu problemu brezposelnosti. Z vstopom Slovenije v EU se je sprostil pretok storitev, kapitala, blaga in delavcev. Trg dela je postal mobilen, dostop na trg dela je lažji in hitrejši, s tem so boljše možnosti zaposlitve, to pa pomeni pojav vedno večje fleksibilnosti na trgu dela tudi v Sloveniji. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje označujemo različne oblike zaposlitve pri katerih delavec opravlja delo zunaj tipičnega delovnega razmerja, ki ga predstavlja pogodba za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, na delovnem mestu pri enem delodajalcu. Če primerjamo naš trg dela z drugimi trgi dela v EU, lahko opazimo, da slovenski trg dela ni tako fleksibilen kot v drugih državah EU. Države članice EU (za razliko od Slovenije) fleksibilne oblike zaposlitve uporabljajo predvsem zaradi hitrih sprememb na trgu in večjega prilagajanja delovnemu procesu. Slovenija se je EU najbolj približala pri zaposlitvi za določen čas, ki je pri nas tudi najbolj razvita fleksibilna oblika zaposlitve. Problem, ki ga s sabo prinašajo fleksibilne oblike zaposlitve je tudi nižja socialna varnost. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlitve, trg dela, varna fleksibilnost, trendi na področju razvoja fleksibilnih oblik zaposlitve
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 2386; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (941,90 KB)

5.
USKLAJEVANJE DELA IN DRUŽINE V PODJETJU ISKRA AVTOELEKTRIKA D.D.
Urša Lapanja, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali problematiko usklajevanja dela in družine in poskušali prikazati nekaj oblik organizacijskega dela, ki omogoča združevanje poklicnega in družinskega dela. V nalogi smo najprej predstavili različne poglede na to, kaj je delo. V nadaljevanju smo prikazali pomen formalnega in neformalnega dela. Predstavili smo problematiko usklajevanja dela in družine ter nekaj fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki omogočajo zaposlenim staršem lažje usklajevanje dela in družine. Predstavili smo zaposlitev s krajšim delovnim časom ter zaposlitev z gibljivim delovnim časom in delo na domu. V empiričnem delu smo predstavili lastno raziskavo, ki smo jo naredili v podjetju Iskra Avtoelektrika d.d.. Glavne ugotovitve so, da zaposleni občutijo problem neusklajenosti med delom in družino, najbolj se to izraža pri starših z mlajšimi otroci. Ugotovili smo, da fleksibilne oblike zaposlovanja posameznikom omogočajo lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja. Usklajevanje dela in zasebnega življenja se uvršča na seznam prednostnih nalog podjetij. Predlog o organiziranem varstvu otrok v podjetju zaposlenih so zaposleni zelo dobro sprejeli, malo manj navdušujoče pa so ga sprejeli nadrejeni.
Ključne besede: družina, delo (formalno in neformalno, fleksibilne oblike zaposlitve
Objavljeno: 08.01.2013; Ogledov: 1079; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici