1. Izvajalska praksa sodobnega repertoarja za kljunasto flavtoLina Herman, 2024, magistrsko delo Opis: Kljunasta flavta je bila v glasbi prisotna že od srednjega veka naprej. Skozi glasbeno zgodovino je prevzemala različne vloge vse do 19. stoletja, ko so jo nadomestili drugi inštrumenti. Na začetku 20. stoletja je sledilo ponovno odkritje historičnega repertoarja in kljunaste flavte, kar je vodilo v redefiniranje vloge tega inštrumenta v sodobni glasbi. V magistrskem delu je poseben poudarek na izvajalski praksi sodobnega repertoarja za ta inštrument. Pomemben del sodobne izvajalske prakse predstavljajo sodobne tehnike, s katerimi se nadgrajuje in eksperimentira s standardnimi načini igranja na inštrument. Z raznolikimi sodobnimi tehnikami se prav tako odpirajo možnosti inovativnih interpretacij modernih del, napisanih za kljunasto flavto. V sodobnem repertoarju za ta inštrument se pojavijo mnoge raznolike sodobne tehnike. V magistrskem delu so bila izbrana tri sodobna dela. Analizirali smo, katere tehnike smo zasledili v posamezni skladbi, kakšne so označbe in kako je obrazložena njihova izvedba. Naše ugotovitve smo primerjali v vseh treh delih in poiskali podobnosti ter razlike med njimi. Sodobne tehnike, ki smo jih zasledili v teh treh delih, smo analizirali z vidika interpretacije celotne skladbe ali posameznih delov. Na koncu so omenjene tudi možnosti vključevanja sodobnih tehnik pri pouku inštrumenta.
Ključne besede: kljunasta flavta, sodobna glasba, izvajalska praksa, sodobne tehnike
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,83 MB) |
2. Vinko Globokar in Monolith za flavto : magistrsko deloUrška Subašič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Monolith za flavto zajema analizo kompozicije Monolith za flavto skladatelja Vinka Globokarja, ki je svojo glasbeno pot začel kot pozavnist. Sčasoma je postal tudi skladatelj in njegova glasbena pot ga je peljala skozi različne kulture. Vse to je vplivalo na njegov svojevrsten pogled na svet in glasbo. Začel se je ukvarjati z raziskovanjem zvoka, instrumentov in instrumentalnih tehnik. Pozavno je dojemal kot podaljšek svojega telesa in enak princip je uporabil pri kompoziciji Monolith za flavto. Gre za produkt, ki je nastal v času Globokarjevega delovanja na IRCAM-u v Parizu, francoskem institutu za raziskovanje glasbe in zvoka, kjer je vodil oddelek za instrumentalne in vokalne raziskave. V kompozicijo je vključil razširjene tehnike igranja flavte, natančneje petje in igranje. Kot izvajalske instrumente, je uporabil tri flavte, in sicer prečno, pikolo in basovsko flavto. Izvajalec jih menjuje in jih odlaga na mizo pred seboj. Miza predstavlja tudi gledališki element, zato in zaradi številnih drugih del z gledališkimi elementi, Vinka Globokarja uvrščamo med žanr glasbeno gledališče. Ker je večina Globokarjevih del nastala kot posledica eksperimentiranja z »novim«, ga uvrščamo v obdobje avantgarde, ki velja za obdobje nastajanja novih oblik, načinov in tehnik izvajanja.
Ključne besede: Vinko Globokar, Monolith za flavto, flavta, razširjene tehnike igranja, avantgarda.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 532; Prenosov: 58
Celotno besedilo (6,90 MB) |
3. Francois Couperin: Kraljevi koncert št. 4 : magistrsko deloAjda Sušnik, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Praktični del zajema magistrski nastop. Delo bo zaigrano na flavto s klavirsko spremljavo. V teoretičnem delu so podrobno predstavljeni življenje in dela skladatelja Francoisa Couperina ter obdobje, v katerem je deloval – barok (predvsem barok na področju Francije). V grobem so predstavljena tudi glasbila, ki so predvidena za izvedbo dela: flavta, čembalo oziroma ostale zgodovinske razvojne različke klavirjev. V magistrskem delu je podrobno analizirano in raziskano tudi omenjeno delo, Kraljevi koncert št. 4, ki bo izvedeno na magistrskem nastopu.
Ključne besede: Francois Couperin, Kraljevi koncert št. 4, flavta, čembalo, barok v Franciji
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 808; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,78 MB) |
4. Dela za flavto skladatelja Blaža PuciharjaRebeka Mlakar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje življenje in ustvarjanje skladatelja Blaža Puciharja. Dotika se njegovih začetkov skladanja in se nato posebej usmeri na dela, napisana za komorno zasedbo flavte in klavirja. Naloga je sestavljena iz dveh segmentov, ki zajemata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sta poleg kratkega razvoja flavte in predstavitve tehnik igranja skozi zgodovino opisana tudi življenje in delo izbranega skladatelja. Teoretični del je razširjen z intervjujem in izpisom skladateljevih pomembnejših del. V nadaljevanju naloge sledijo podrobne analize izbranih del za flavto in klavir, tako za nižjo in višjo raven glasbenega udejstvovanja. Analize se posvečajo v večini le flavti in njenim tehničnim ter interpretativnim prvinam. Izbrana dela, ki so napisana tako za nižjo kot za višjo stopnjo, so med seboj v sklopu posamezne ravni tudi primerjana. V sklopu praktičnega dela so dela za flavto in klavir skladatelja Blaža Puciharja tudi izvedena, s čimer se še bolj nazorno prikažejo teoretična izhodišča, ki so navedena v nalogi.
Ključne besede: Blaž Pucihar, skladatelj, flavta in klavir, izbrana dela
Objavljeno v DKUM: 24.01.2020; Ogledov: 1319; Prenosov: 284
Celotno besedilo (10,37 MB) |
5. Razvoj, vloga in pomen kljunaste flavteSuzana Paternost Žužek, 2019, magistrsko delo Opis: Kljunasta flavta se je v Evropi pojavila v srednjem veku. Skozi srednji vek, renesanso in barok je bila pomemben del glasbenega dogajanja ob slovesnih priložnostih v mestih in na dvoru ter družabnega udejstvovanja posameznika v vsakdanjem življenju. O njej so v renesančnih razpravah pisali glasbeni teoretiki S. Virdung, M. Agricola, M. Praetorius in S. Ganassi. Bogata amaterska dejavnost v baroku je spodbudila nastanek prvih učbenikov za kljunasto flavto. Za potrebe živahne koncertne dejavnosti in odličnih virtuozov na kljunasti flavti so nastajala pomembna dela znanih skladateljev: G. Ph. Telemanna, G. F. Händla, J. S. Bacha, A. Vivaldija in drugih. Ob koncu prve polovice 18. stoletja je priljubljenost kljunasti flavti začela padati. Za skoraj 150 let je utonila v pozabo. V začetku 20. stoletja so glasbeniki A. Dolmetsch, E. Hunt, W. Gurlitt, G. Scheck in H. Riemann z raziskavami na področju stare glasbe kljunasto flavto ponovno obudili. Z virtuozi na kljunasti flavti, kot so bili K. Otten, F. Brüggen in M. Vetter v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, in njihovimi interpretacijami historičnih in sodobnih del, je kljunasta flavta ponovno zasedla mesto, ki ga je nekoč v zgodovini že imela.
Ključne besede: kljunasta flavta, ansambel, razprave, učbeniki, virtuozi
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 1245; Prenosov: 284
Celotno besedilo (2,76 MB) |
6. Aldo Kumar in skladba Jutra za flavto in čembaloUrška Lukovnjak, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je oris življenja skladatelja Alda Kumarja in predstavitev njegovih del. Aldo Kumar je skladatelj, ki deluje na veliko področjih – piše instrumentalno, vokalno-instrumentalno, zborovsko, komorno glasbo, operno in baletno glasbo, orkestralno glasbo ter glasbo za gledališče, radio in televizijo. Je vsestranski skladatelj in dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Njegova pomembna dela so Post Art ali Glej, piše ti Wolfgang, Varda concerto, Improstrastra, Čelo Alp, Suita devetih pogledov ter ostala, ki jih najdemo na številnih zgoščenkah. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena glasbena zgodovina Slovenije v 20. in 21. stoletju, v drugem pa je podrobneje analizirano skladateljevo delo Jutra za flavto in klavir.
Ključne besede: Aldo Kumar, skladatelj, postmodernizem, flavta, čembalo, slovenska glasba
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 1815; Prenosov: 190
Celotno besedilo (5,89 MB) |
7. Individualni pouk in načini poučevanja učiteljev flavte na posameznih učnih stopnjah v glasbeni šoliAna Kavčič Pucihar, Branka Rotar Pance, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku obravnavamo individualni pouk inštrumenta v glasbeni šoli. Kontekstualno predstavljamo nekatere novosti kurikularne prenove na področju pihal. Pri individualnem pouku inštrumenta so pomembni odnos med učiteljem in učencem, njune interakcije in transfer znanj. Učni proces sistematično opredeljujejo učne stopnje od predstavitve nove snovi do preverjanja usvojenih znanj. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave o načinih poučevanja učiteljev flavte (N = 78) na posameznih učnih stopnjah pri individualnem pouku v glasbeni šoli. Proučevali smo obravnavo novih učnih vsebin, ponavljanje in utrjevanje vsebin pri pouku, vključevanje in vlogo učiteljevih povratnih informacij, spremljanje domačega vadenja učencev ter formativno preverjanje in ocenjevanje v razredu med šolskim letom.
Ključne besede: glasbena vzgoja, glasbene šole, individualni pouk, flavta, učenje flavte, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1607; Prenosov: 468
Celotno besedilo (330,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Izbrane skladbe slovenskih skladateljev za flavto soloSandra Gjerek, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, magistrskega nastopa. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila Alojza Ajdiča, Igorja Štuheca in Blaža Puciharja. Predstavitev zajema njihovo življenjsko in profesionalno pot, ustvarjanje ter njihova nekatera manj, druga bolj, znana dela. Vsak izmed skladateljev je svoj opus razširil tudi s skladbami za flavto. Največ je del s spremljavo, nekaj pa je solističnih. Te solo kompozicije sem izbrala za magistrsko delo in jih podrobneje analizirala. Skladbe so Zvočni pejsaž (Alojz Ajdič), Andantino (Igor Štuhec) in For me (Blaž Pucihar). Izbrana dela bom v praktičnem delu magistrskega dela tudi zaigrala.
Ključne besede: flavta, ekspresionizem, Ajdič, Zvočni pejsaž, Štuhec, Andantino, Pucihar, For me.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 2073; Prenosov: 164
Celotno besedilo (695,70 KB) |
9. Analiza zvočnih spektrov glasbenih tonov klarineta in flavteSergej Hribernik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu študiramo fizikalne osnove delovanja klarineta in flavte. Izvedemo eksperiment, pri katerem izmerimo zvočne spektre treh različnih glasbenih tonov teh dveh glasbil. Pri obravnavi klarineta izmerimo zvočne spektre za glasbene tone D1, Gis in D pri obravnavi flavte pa zvočne spektre za glasbene tone C2, G1 in C1. Pri analizi izmerjenih podatkov poskušamo nastanek tonov pri klarinetu in flavti pojasniti z nastankom stoječega zvočnega valovanja v trupu glasbila. Flavto obravnavamo kot odprto ravno cev, klarinet pa kot poldprto ravno cev [1]. V obeh primerih analiziramo ojačitev sodih in lihih višjih harmoničnih frekvenc izbranih tonov v trupu glasbil. Analiza zvočnih spektrov izbranih tonov flavte kaže, da smemo flavto v zelo dobrem približku obravnavati kot ravno odprto cev, saj se izmerjene osnovne kakor tudi višje sode in lihe harmonične frekvence tonov dobro ujemajo s teoretično napovedanimi frekvencami preprostega modela stoječega valovanja v odprti cevi. Rezultati eksperimenta pokažejo, da so v glasbenih tonih klarineta, zraven lihih, prisotne tudi sode višje frekvence osnovnih glasbenih tonov, česar s preprostim fizikalnim modelom stoječega zvočnega valovanja v poldprti ravni cevi ni mogoče pojasniti. Z eksperimentom podrobneje preučimo, v katerih delih trupa klarineta se ojačujejo lihi in sodi višji harmoniki. Eksperiment pokaže, da se sodi višji harmoniki ojačajo v ustniku, sodčku in odmevniku oz. lijaku klarineta. Ti deli klarineta niso ravne cevi, temveč so koničaste ali sodčaste oblike.
Ključne besede: Klarinet, prečna flavta, zvok, zvočni spekter, stoječe zvočno valovanje v ravni cevi.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2016; Ogledov: 2183; Prenosov: 219
Celotno besedilo (815,69 KB) |
10. ANTONIO VIVALDI: SONATA V C-DURU, RV 48Jernej Spruk, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa. Teoretični del je sestavljen iz petih delov. V prvem delu je podrobno kronološko predstavljeno življenje in delo skladatelja, duhovnika, učitelja in violinskega virtuoza Antonia Vivaldija. Drugi del opisuje skladateljev obširni glasbeni opus. Sledi del, kjer je opisano obdobje baroka, v katerem je skladatelj deloval. V četrtem delu nam avtor opiše kljunasto flavto, za katero je bila Sonata v C-duru, RV 48 tudi napisana. Na koncu sledi podrobnejša analiza vseh štirih stavkov, ki sestavljajo omenjeno sonato.
Diplomski nastop: Antonio Vivaldi: Sonata v C-duru, RV 48.
Ključne besede: Antonio Vivaldi, Sonata v C-duru, RV 48, barok, kljunasta flavta.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 2189; Prenosov: 308
Celotno besedilo (5,58 MB) |
