Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Citrusi, ki pripadajo družini Rutaceae, pomembno prispevajo k zdravju ljudi zlasti zaradi visokih vsebnosti bioaktivnih spojin, med katere prištevamo tudi flavonoide, ki zaradi svojih protimikrobnih, protivnetnih in antioksidativnih učinkov pomagajo pri preprečevanju bolezni. Magistrsko delo prikazuje študijo, namen katere je prikazati potencial olupkov mandarin, ki veljajo za neužitni del ter se običajno zavržejo. Njihova uporaba je zelo široka; od kulinarike, čistil, aromaterapij ter seveda njihove zdravstvene koristi. Uporabljajo se v postopkih ekstrakcije in čiščenja bioaktivnih spojin iz različnih delov plodov, predvsem pri izolaciji karotenoidov, polifenolov, eteričnih olj in barvil. Olupki citrusov zato v tehnološkem in medicinskem pogledu ponujajo vrsto konstruktivnih priložnosti. V magistrskem delu je izvedenih več različnih ekstrakcij (ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija in maceracija), s katerimi smo z izbranimi topili ekstrahirali nekatere prisotne flavonoidne komponente iz posušenih olupkov mandarin in jih kvantificirali s kromatografsko analizno metodo LC-MS/MS. Izvedene so bile antioksidativne metode DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in in vitro metoda simulacije gastrointestinalnega trakta. Rezultati kažejo, da najvišji izkoristek ekstrakcije dobimo pri ultrazvočni ekstrakciji, najnižji pa po metodi Soxhlet. Vsebnost antioksidantov je prav tako najvišja v vzorcih pri ultrazvočni ekstrakciji. Ugotovili smo, da izbira ekstrakcijskega topila vpliva na antioksidativno aktivnost ekstraktov. Vzorci z najvišjo vsebnostjo celokupnih flavnoidov so izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili delno primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja.
Ključne besede: Olupki mandarin, ekstrakcija, LC-MS/MS, flavonoidi, antioksidativna aktivnost, spektrofotometrične metode
Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 76
Celotno besedilo (4,99 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je z različnimi izolacijskimi metodami izolirati biološko aktivne komponente iz baldrijanove korenine. Baldrijan se veliko uporablja za pridobivanje ekstraktov, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. V diplomski nalogi smo se osredotočili ekstrahirati nekatere biološko aktivne komponente, ki jih vsebuje baldrijanova korenina. To so totalni fenoli, flavonoidi in druge spojine z antioksidativno aktivnostjo. Za izolacijo teh spojin smo izbrali hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, superkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom in destilacijo po Clevengerju. Izbrali smo tri topila, in sicer destilirano vodo, absolutni etanol in mešanico vode in etanola v razmerju 1:1. Najvišji izkoristek smo določili s hladno maceracijo z vodo, in sicer 22,3 %. Etanolni in superkritični ekstrakti imajo nižji izkoristek. Najnižji izkoristek pa ima 10 ur trajajoča destilacija po Clevengerju, in sicer 0,3 %. Vsem pripravljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov in vsebnost flavonoidov. Dvema vzorcema z najvišjo vrednostjo antioksidativne inhibicije (etanolna ekstrakta s superkritično in ultrazvočno ekstrakcijo) smo določili tudi vrednost EC50. Etanolni ekstrakti imajo v povprečju najvišje vrednosti določanih spojin, vodni ekstrakti pa najnižje. Najvišjo vsebnost vseh treh merjenih komponent je imel vzorec superkritične ekstrakcije s CO2, kjer je bilo sotopilo etanol, in sicer antioksidativno inhibicijo 23,8 %, vrednost EC50 4,15 mg/ml, vsebnost totalnih fenolov 69,9 mg GA na g ekstrakta in vsebnost flavonoidov 114,3 mg kvercetina na g ekstrakta. Izjema je le dejstvo, da smo, zaradi najvišjega izkoristka ekstrakcije, iz baldrijana ekstrahirali največ totalnih fenolov s hladno maceracijo z vodo, in sicer 9,8 mg GA na g baldrijanove korenine. Izvedli smo tudi formulacijo ekstrakta v končni izdelek. Pripravili smo milo z etanolnim ekstraktom baldrijanove korenine. Milo smo naredili s kokosovim in olivnim oljem, da ima optimalne lastnosti za nego in čiščenje kože.
Ključne besede: baldrijan, superkritična ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, totalni fenoli in flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 135
Celotno besedilo (3,83 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučevali pinocembrin iz medu v vlogi lovilca končnih kemijskih karcinogenov s pomočjo kvantnomehanskih simulacij. Obravnavali smo devet končnih kemijskih karcinogenov: 2-cianoetilen oksid, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksid, β-propiolakton, etilen oksid, kloroetilen oksid, glicidamid, propilen oksid, stiren oksid in vinil karbamat epoksid. S pomočjo kvantnomehanskih simulacij z metodo Hartree-Fock, ki smo jih izvedli s programom Gaussian 09 na gruči računalnikov VRANA, smo izračunali aktivacijske proste energije pri treh različnih fleksibilnih baznih setih HF/6-31G(d), HF/6-31+G(d,p) in HF/6-311++G(d,p), ob uporabi dveh različnih modelov implicitnih topil. Grafični rezultati dokazujejo, da reakcije alkilacije med pinocembrinom in devetimi končnimi kemijskimi karcinogeni potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2. Aktivacijske proste energije za reakcije alkilacije med kemijskimi karcinogeni in pinocembrinom, pridobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, pa smo primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med identičnimi karcinogeni in gvaninom - najreaktivnejšo bazo DNK. Na podlagi primerjave z gvaninom smo lahko določili, kako dober lovilec kemijskih karcinogenov je pinocembrin. Ugotovili smo, da pinocembrin predstavlja enakovredno učinkovit lovilec kemijskih karcinogenov v primeru etilen oksida, kloroetilen oksida in glicidamida kot gvanin, saj so izračunane aktivacijske energije podobne eksperimentalnim vrednostim za reakcije z gvaninom. V primeru 2-cianoetilen oksida, AFB1 ekso-8,9-epoksida, propilen oksida in stiren oksida pa pinocembrin ne more učinkovito zaščititi našega dednega materiala, saj je aktivacijska prosta energija pri omenjenih karcinogenih višja od eksperimentalno določene vrednosti za reakcije teh karcinogenov z gvaninom. Pinocembrin predstavlja bolj učinkovit lovilec le v primeru β-propiolaktona in vinil karbamat epoksida, kjer sta bili aktivacijski prosti energiji nižji kot v primeru reakcije z gvaninom.
Ključne besede: pinocembrin, med, flavonoidi, kemijski karcinogeni, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 4439; Prenosov: 176
Celotno besedilo (3,06 MB)

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2971; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,61 MB)