| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost flavonoidnih komponent v posušenih olupkih mandarin in njihova antioksidativna aktivnost : magistrsko delo
Andreja Bežan, 2023, magistrsko delo

Opis: Citrusi, ki pripadajo družini Rutaceae, pomembno prispevajo k zdravju ljudi zlasti zaradi visokih vsebnosti bioaktivnih spojin, med katere prištevamo tudi flavonoide, ki zaradi svojih protimikrobnih, protivnetnih in antioksidativnih učinkov pomagajo pri preprečevanju bolezni. Magistrsko delo prikazuje študijo, namen katere je prikazati potencial olupkov mandarin, ki veljajo za neužitni del ter se običajno zavržejo. Njihova uporaba je zelo široka; od kulinarike, čistil, aromaterapij ter seveda njihove zdravstvene koristi. Uporabljajo se v postopkih ekstrakcije in čiščenja bioaktivnih spojin iz različnih delov plodov, predvsem pri izolaciji karotenoidov, polifenolov, eteričnih olj in barvil. Olupki citrusov zato v tehnološkem in medicinskem pogledu ponujajo vrsto konstruktivnih priložnosti. V magistrskem delu je izvedenih več različnih ekstrakcij (ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija in maceracija), s katerimi smo z izbranimi topili ekstrahirali nekatere prisotne flavonoidne komponente iz posušenih olupkov mandarin in jih kvantificirali s kromatografsko analizno metodo LC-MS/MS. Izvedene so bile antioksidativne metode DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in in vitro metoda simulacije gastrointestinalnega trakta. Rezultati kažejo, da najvišji izkoristek ekstrakcije dobimo pri ultrazvočni ekstrakciji, najnižji pa po metodi Soxhlet. Vsebnost antioksidantov je prav tako najvišja v vzorcih pri ultrazvočni ekstrakciji. Ugotovili smo, da izbira ekstrakcijskega topila vpliva na antioksidativno aktivnost ekstraktov. Vzorci z najvišjo vsebnostjo celokupnih flavnoidov so izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili delno primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja.
Ključne besede: Olupki mandarin, ekstrakcija, LC-MS/MS, flavonoidi, antioksidativna aktivnost, spektrofotometrične metode
Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

2.
Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko delo
Jan Senekovič, 2022, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Ključne besede: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 698; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

3.
Vpliv ekstrakcijskih metod na biolško aktivnost ekstraktov baldrijana (valeriana officinalis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jernej Jurko, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je z različnimi izolacijskimi metodami izolirati biološko aktivne komponente iz baldrijanove korenine. Baldrijan se veliko uporablja za pridobivanje ekstraktov, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. V diplomski nalogi smo se osredotočili ekstrahirati nekatere biološko aktivne komponente, ki jih vsebuje baldrijanova korenina. To so totalni fenoli, flavonoidi in druge spojine z antioksidativno aktivnostjo. Za izolacijo teh spojin smo izbrali hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, superkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom in destilacijo po Clevengerju. Izbrali smo tri topila, in sicer destilirano vodo, absolutni etanol in mešanico vode in etanola v razmerju 1:1. Najvišji izkoristek smo določili s hladno maceracijo z vodo, in sicer 22,3 %. Etanolni in superkritični ekstrakti imajo nižji izkoristek. Najnižji izkoristek pa ima 10 ur trajajoča destilacija po Clevengerju, in sicer 0,3 %. Vsem pripravljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov in vsebnost flavonoidov. Dvema vzorcema z najvišjo vrednostjo antioksidativne inhibicije (etanolna ekstrakta s superkritično in ultrazvočno ekstrakcijo) smo določili tudi vrednost EC50. Etanolni ekstrakti imajo v povprečju najvišje vrednosti določanih spojin, vodni ekstrakti pa najnižje. Najvišjo vsebnost vseh treh merjenih komponent je imel vzorec superkritične ekstrakcije s CO2, kjer je bilo sotopilo etanol, in sicer antioksidativno inhibicijo 23,8 %, vrednost EC50 4,15 mg/ml, vsebnost totalnih fenolov 69,9 mg GA na g ekstrakta in vsebnost flavonoidov 114,3 mg kvercetina na g ekstrakta. Izjema je le dejstvo, da smo, zaradi najvišjega izkoristka ekstrakcije, iz baldrijana ekstrahirali največ totalnih fenolov s hladno maceracijo z vodo, in sicer 9,8 mg GA na g baldrijanove korenine. Izvedli smo tudi formulacijo ekstrakta v končni izdelek. Pripravili smo milo z etanolnim ekstraktom baldrijanove korenine. Milo smo naredili s kokosovim in olivnim oljem, da ima optimalne lastnosti za nego in čiščenje kože.
Ključne besede: baldrijan, superkritična ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, totalni fenoli in flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 523; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

4.
Separacija vrednih spojin iz lupin granatnega jabolka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ema Šušteršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Lupina granatnega jabolka vsebuje veliko vrednih komponent, ki so dobri tudi za naše zdravje. Namen diplomske naloge je bil preučiti izkoristke ekstrakcije lupin granatnega jabolka ter koncentracijo vrednih spojin v ekstraktih. Uporabili smo dve različni ekstrakcijski metodi, enostopenjsko ekstrakcijo s podkritično vodo in dvostopenjsko ekstrakcijo, kjer smo v prvi stopnji uporabili konvencionalno ekstrakcijo z vodo ali etanolom, v drugi stopnji pa smo ekstrakt pridobljen v prvi stopnji ponovno ekstrahirali v podkritični vodi. Cilj raziskave je bil pridobiti ekstrakte s čim višjo vsebnostjo elagne kisline. V ta namen smo preučili tudi možnost koncentriranja elagne kisline v ekstraktih s spiranjem ekstraktov z metanolom. Rezultati raziskav kažejo, da se izkoristek enostopenjske ekstrakcije lupin granatnega jabolka znižuje z višanjem temperature, pri tem pa se zvišuje izkoristek trdne faze v reakcijski zmesi, ki predstavlja netopni del. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov v ekstraktih. Ugotovili smo, da se pri zviševanju temperature v enostopenjski ekstrakciji vsebnost celokupnih fenolov in flavonoidov zmanjšuje. V vseh ekstraktih lupin granatnega jabolka smo zaznali visoko antioksidativno aktivnost (več kot 80 %). S tem lahko potrdimo visoko vsebnost antioksidativnih komponent v lupini granatnega jabolka. S pomočjo HPLC analize smo določili vredne komponente (elagna kislina, 5-HMF, 5-metilfurfural, furfural) v posameznih ekstraktih. Ugotovili smo, da dobimo pri dvostopenjski ekstrakciji višjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktih, ko uporabimo v prvi stopnji kot topilo etanol (473,4 mg/g ekstrakta elagne kisline). Najvišjo vsebnost pa dobimo, ko ta ekstrakt koncentriramo še z metanolom in znaša 618,6 mg/g ekstrakta. V primeru enostopenjske ekstrakcije s podkritično vodo dobimo najvišjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktu pridobljenem pri 250 °C in 3 min, in sicer 153 mg elagne kisline/g ekstrakta. Poleg elagne kisline smo v enostopenjski ekstrakciji analizirali tudi koncentracijo 5-HMF, furfurala in 5-metilfurfurala, ki pa so prisotni v bistveno nižjih koncentracijah.
Ključne besede: Granatno jabolko (Punica granatum L), totalni fenoli, totalni flavonoidi, elagna kislina, antioksidativnost, podkritična voda, biooglje, odpadna biomasa
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1141; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
Pinocembrin iz medu kot potencialni lovilec kemijskih karcinogenov - računalniški pristop : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Urška Vtič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali pinocembrin iz medu v vlogi lovilca končnih kemijskih karcinogenov s pomočjo kvantnomehanskih simulacij. Obravnavali smo devet končnih kemijskih karcinogenov: 2-cianoetilen oksid, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksid, β-propiolakton, etilen oksid, kloroetilen oksid, glicidamid, propilen oksid, stiren oksid in vinil karbamat epoksid. S pomočjo kvantnomehanskih simulacij z metodo Hartree-Fock, ki smo jih izvedli s programom Gaussian 09 na gruči računalnikov VRANA, smo izračunali aktivacijske proste energije pri treh različnih fleksibilnih baznih setih HF/6-31G(d), HF/6-31+G(d,p) in HF/6-311++G(d,p), ob uporabi dveh različnih modelov implicitnih topil. Grafični rezultati dokazujejo, da reakcije alkilacije med pinocembrinom in devetimi končnimi kemijskimi karcinogeni potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2. Aktivacijske proste energije za reakcije alkilacije med kemijskimi karcinogeni in pinocembrinom, pridobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, pa smo primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med identičnimi karcinogeni in gvaninom - najreaktivnejšo bazo DNK. Na podlagi primerjave z gvaninom smo lahko določili, kako dober lovilec kemijskih karcinogenov je pinocembrin. Ugotovili smo, da pinocembrin predstavlja enakovredno učinkovit lovilec kemijskih karcinogenov v primeru etilen oksida, kloroetilen oksida in glicidamida kot gvanin, saj so izračunane aktivacijske energije podobne eksperimentalnim vrednostim za reakcije z gvaninom. V primeru 2-cianoetilen oksida, AFB1 ekso-8,9-epoksida, propilen oksida in stiren oksida pa pinocembrin ne more učinkovito zaščititi našega dednega materiala, saj je aktivacijska prosta energija pri omenjenih karcinogenih višja od eksperimentalno določene vrednosti za reakcije teh karcinogenov z gvaninom. Pinocembrin predstavlja bolj učinkovit lovilec le v primeru β-propiolaktona in vinil karbamat epoksida, kjer sta bili aktivacijski prosti energiji nižji kot v primeru reakcije z gvaninom.
Ključne besede: pinocembrin, med, flavonoidi, kemijski karcinogeni, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 652; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

6.
Vpliv postopka izolacije učinkovin iz industrijske konoplje (Kc Dora) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4) : magistrsko delo
Teja Ermenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, kjer se vse pogosteje zavedamo, da hrana ni samo zagotavljanje človeških osnovnih potreb, ampak ima velik vpliv tudi na naše zdravje in posledično počutje. Živila ocenjujemo glede na njihov biološki potencial in sposobnost zmanjšanja tveganja za razvoj nekaterih bolezni, med njimi tudi raka. V magistrskem delu smo pridobivali ekstrakte konoplje z različnimi postopki ekstrahiranja. Uporabili smo konvencionalne metode, kot so ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija in ultrazvočna ekstrakcija. Pri superktritičnih ekstrakcijah s CO2 smo uporabili različne tlake in temperature. Kot topilo smo uporabili 100% etanol. Preverili smo vpliv postopka ekstrakcije na izkoristke reakcij in določili vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov, antioksidantov in flavonoidov. Pridobljene ekstrakte smo nanesli tudi na človeške melanomske celice WM-266-4 in preverjali vpliv teh ekstraktov na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic. Ugotovili smo, da smo največji izkoristek dosegli pri ekstrakciji s Soxhletom in ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo pri suprekritičnih ekstrakcijah s CO2 dosegli manjše izkoristke. Največjo vrednost totalnih fenolov, flavonoidov in antioksidantov smo dosegli pri ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo največjo vsebnost proantocianidinov zaznali pri ekstrakciji s Soxhletom. Pri superkritičnih ekstrakcijah s CO2 je bila vsebnost proantocianidinov, totalnih fenolov in antioksidativna učinkovitost višja pri višjem tlaku in temperaturi. Na koncu smo ekstrakta pridobljena z ultrazvočno in superkritično ekstrakcijo nanesli še na človeške melanomske celice WM-266-4. Ugotovili smo, da so vsi ekstrakti zavirali metabolno aktivnost rakastih celic, saj se je zaustavila delitev celic. Za najboljšega med ekstrakti pa se je v obeh primerih izkazal ekstrakt s koncentracijo 1 mg/mL. Vsem tem ekstraktom smo določili tudi visoko vrednost totalnih fenolov, antioksidantov, proantocianidinov ter totalnih flavonoidov, zato lahko predvidevamo, da so te vrednosti povezane z zaustavitvijo rasti rakastih celic.
Ključne besede: konoplja (Cannabis sativa L), antioksidanti, proantocianidini, totalni fenoli, flavonoidi, ekstrakcija, WM-266-4 celice
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1502; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

7.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Ključne besede: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 3947; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

8.
SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH FLAVONOIDOV V RASTLINSKIH EKSTRAKTIH S HPLC
Estera Habjanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Validirali smo analizno metodo za sočasno določanje izbranih flavonoidov s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z ultravijolično zaznavo (HPLC-UV). Sočasno smo določali katehin, rutin, kvercetin in krisin. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer smo za mobilni fazi uporabili metanol in vodo nakisano z ocetno kislino. Separacijo in kvantifikacijo smo dosegli v 21 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Z izbranimi validacijskimi parametri smo preverjali ustreznost metode. Rezultate smo statistično obdelali in določili ponovljivost, natančnost, linearnost, mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ). V diplomskem delu smo želeli razviti optimalno metodo za določanje izbranih flavonoidov v različnih vzorcih prehranskih dopolnil. Vzorce smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče. Raztopili smo jih v metanolu, ekstrahirali na ultrazvočni kopeli in filtrirali skozi filter papir in filtrno membrano ter analizirali. S to metodo nismo zaznali izbranih flavonoidov v prehranskih dopolnilih, zato smo po ekstrakciji na ultrazvočni kopeli zatehte vzorcev povečali in jih ekstrahirali s pomočjo rotacijskega uparjalnika pri 45 ºC, 1 uro. Tudi s to metodo nismo določili izbranih flavonoidov. Spojine smo želeli izolirati tudi s pomočjo ekstrakcije na trdni fazi (SPE). V ta namen smo preizkusili več različnih sorbentov. Kot najučinkovitejši se je pokazal hidrofilno-lipofilni kopolimer (HLB).
Ključne besede: HPLC, flavonoidi, katehin, rutin, krisin, kvercetin, validacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2172; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

9.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2714; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
SPEKTROFOTOMETRIČNO DOLOČANJE FLAVONOIDOV V OGNJIČU (CALENDULA OFFICINALIS)
Sandra Pirš, 2013, diplomsko delo

Opis: Calendula Officinalis vsebuje vrsto zdravilnih komponent, kot so čreslovine, grenčine, steroli, smole, terpeni in flavonoidi. Slednji so najpomembnejši, saj imajo močno antioksidativno delovanje, ki je zelo pomembno za zdravje. Vsi skupaj pa dajejo zelišču prav posebno zdravilno moč, ki pospešuje celjenje ran, čisti kri, ureja cirkulacijo, deluje protivnetno in antikarcenogeno. Namen diplomskega dela je bil poiskati, optimirati in delno validirati metodo za določevanje flavonoidov v ognjiču, ter primerjati vsebnost celokupnih flavonoidov v vzorcih, ki smo jih nabirali ob različnih luninih menah. Z omejeno količino vzorcev, ki smo jih vzorčili ob različnih luninih menah, smo izbrali spektrofotometrično metodo, metodo za določevanje flavonoidov z aluminijevim kloridom v metanolu. Da bi ugotovili, ali ima luna kakršenkoli vpliv na količino zdravilnih komponent v rastlinah, smo analizirali vzorce ognjiča, nabrane ob vseh štirih luninih menah; ob prvem krajcu, polni luni, zadnjem krajcu in luni v mlaju. Na podlagi vseh dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da se je v 77% analiziranih vzorcev povišana vrednost flavonoidov v ognjiču pojavila pri polni luni,ta delež pa znaša pri suhih vzorcih do 3,7 % in pri svežih vzorcih do 16,1 %, v preostalih analiziranih vzorcih, pa se maksimum vsebnosti flavonoidov pojavi pri prvem krajcu. Metoda z aluminijevim kloridom v metanolu se je izkazala za primerno metodo določevanja flavonoidov v ognjiču.
Ključne besede: Calendula Officinalis, flavonoidi, antioksidanti, spektrofotometrija, lunini vplivi.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2013; Ogledov: 1943; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici