| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNIC
Mojca Peklar, 2009, diplomsko delo

Opis: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2953; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

2.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2886; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

3.
VPLIV TEMPERATURE IN ČAS EKSTRAKCIJE NA VSEBNOST ANTIOKSIDATIVNIH UČINKOVIN IZ IGLAVCEV
Nuša Kugler, 2011, diplomsko delo

Opis: Lubje iglavcev vsebuje poleg hidrofilnih polifenolov še lipofilne smole in eterična olja ter netopne snovi, kot so celuloza in lignin. Ker smo dežela bogata z iglastimi gozdovi nas je zanimalo, če so ekstrakti naših iglavcev primerljivi s Piknogenolom, za katerega se ve, da je iz obmorskega bora. Piknogenol je sestavljen iz 50 učinkovin, ki delujejo antioksidacijsko. Glavne fenolne spojine v skorji bora so proantocianidini, flavonoidi so prisotni v manjši količini. Piknogenol blagodejno učinkuje na krvožilni sistem, zato ga še posebno priporočajo diabetikom. Blaži tudi težave z vidom, ki nastanejo zaradi retinopatij, in pospeši regeneracijo manjših površinskih poškodb kože. Tako smo ekstrahirali tri različna lubja iglavcev, zaradi poslovne skrivnosti podjetja so označeni kot vzorec A, B in C. V vzorcih smo določevali vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijsko aktivnost. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijko aktivnost smo določili v vzorcu A in C. Rezultati kažejo, da smo pri vzorcu A in C dobili največji izkoristek ter vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v ekstrakcijah pri 100°C. Najvišjo vsebnost proantocianidinov in antioksidativno aktivnost pa smo določili v ekstraktih dobljenih pri temperaturi 80°C.
Ključne besede: Ekstrakcija, lubje iglavcev, fenolne spojine, flavonoidi, proantocianidini, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 2237; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

4.
IZOLACIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ BOZ PISTACIJE
Urška Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Za določanje vsebnosti olj v boz pistaciji smo uporabili ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan in ekstrakcije s superkritičnim fluidom – CO2 pri tlakih od 100 do 300 bar pri temperaturah 35, 45 in 55 °C. Ugotovili smo, da ima pistacija visoko vsebnost olj, in sicer približno 55 %. S pomočjo konvencionalnih ekstrakcij z različnimi topili (aceton, etanol, 50% aceton, 50 % etanol in destilirana voda) pri sobni temperaturi in pri 40 °C smo določili vsebnost antioksidativnih komponent z UV-metodami za sveže zmleto boz pistacijo in pistacijo po superkritični ekstrakciji pri 200 bar in 35 °C. Dobljenim ekstraktom smo določili vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, taninov in proantocianidinov s spektrofotometričnimi metodami. Raztopinam ekstraktov smo merili absorbance pri valovnih dolžinah glede na zahteve posamezne metode. Na podlagi znanih koncentracij raztopin standardov in pripadajočih absorbanc smo izdelali umeritveno krivuljo, ki je osnova za določitev vsebnosti posameznih antioksidativnih komponent. Vsebnosti smo podali kot miligram (mg) antioksidativne komponente na gram (g) suhega materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določili z uporabo beta-karotenske metode in DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je boz pistacija dober vir antioksidantov, saj jih vsebuje približno 60 %.
Ključne besede: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi, tanini, proantocianidini
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1785; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

5.
VPLIV PROCESNIH POGOJEV NA EKSTRAKCIJO POLIFENOLOV IZ LISTOV OLJKE (Olea Europaea L) S SUBKRITIČNO VODO
Mateja Grušovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z metodama konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s subkritično vodo pripravili ekstrakte iz listov oljke. Pri samem eksperimentalnem delu smo se pri konvencionalni metodi ekstrakcije omejili samo na določena topila: vodo ter vodni raztopini etanola in acetona. Ekstrakcije s subkritično vodo pa smo izvajali pri različnih procesnih pogojih: temperaturi, času in tlaku. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in taninov v ekstraktih. Koncentracije fenolnih spojin smo podali na gram ekstrakta ter na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov pa smo določevali po metodi DPPH. Razen tega smo določili tudi optimalne procesne pogoje za ekstrakcijo z obema metodama. Ugotovili smo, da je ekstrakcija s subkritično vodo veliko bolj učinkovita metoda od konvencionalnih metod. Ta metoda ekstrakcije nam daje primerljive ali celo boljše rezultate kot konvencionalni postopki, hkrati pa ohranja značilnosti antioksidantov v ekstraktih in omogoča selektivno ekstrakcijo določenih komponent pri določenih procesnih pogojih.
Ključne besede: konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija s subkritično vodo, listi oljke, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1510; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH POGOJEV NA HIDROTERMIČNE REAKCIJE ODPADNE BIOMASE PRI PREDELAVI OLIV S TAGUCHI METODO
Tjaša Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa predstavlja vredno surovino za integrirano proizvodnjo baznih kemikalij, goriv in energijo. S pomočjo hidrotermičnih procesov, ki temeljijo na uporabi subkritične vode, smo biomaso pretvorili v različne produkte. Hidrotermične reakcije smo izvajali v HP/HT šaržnem reaktorju. V prvem delu raziskav nas je zanimala sestava olivne biomase (oljčne tropine). Sestavo biomase smo določili po NREL metodah. Določili smo odstotni delež ekstraktivnih snovi, lignina in ogljikovih hidratov ter s pomočjo HPLC določili strukturne ogljikove hidrate. Načrt izvajanja eksperimentov smo pripravili s pomočjo Taguchi metode, ki nam je omogočil minimalno število eksperimentov, glede na število procesnih parametrov in število nivojev. Eksperimentalni rezultati so bili izhodišče za analizo vpliva na izkoristek vodotopnih in aceton topnih produktov, ter na lastnosti in sestavo vodotopne frakcije. Z uporabo spektrofotometrijskih metod smo vodotopnemu ekstraktu določili vsebnost totalnih fenolov, totalnih flavonoidov, taninov ter antioksidativno aktivnost. Načrtovanim eksperimentom smo določili vpliv posameznih procesnih pogojev (temperatura, tlak, razmerje topilo/tropine, dodatek katalizatorja in reakcijski čas) na potek hidrotermične reakcije odpadne olivne biomase. Tega smo se lotili z grafično in statistično analizo ANOVA. Teoretično smo določili optimalne pogoje, ter jih preverili z dodatnimi eksperimenti pri optimalnih pogojih.
Ključne besede: olivna biomasa, hidrotermična reakcija, subkritična voda, izkoristek, totalni fenoli, totalni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost, Taguchi metoda, procesni parametri, optimalni pogoji, ekstraktivne snovi, lignin, ogljikovi hidrati.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1328; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

7.
SPEKTROFOTOMETRIČNO DOLOČANJE FLAVONOIDOV V OGNJIČU (CALENDULA OFFICINALIS)
Sandra Pirš, 2013, diplomsko delo

Opis: Calendula Officinalis vsebuje vrsto zdravilnih komponent, kot so čreslovine, grenčine, steroli, smole, terpeni in flavonoidi. Slednji so najpomembnejši, saj imajo močno antioksidativno delovanje, ki je zelo pomembno za zdravje. Vsi skupaj pa dajejo zelišču prav posebno zdravilno moč, ki pospešuje celjenje ran, čisti kri, ureja cirkulacijo, deluje protivnetno in antikarcenogeno. Namen diplomskega dela je bil poiskati, optimirati in delno validirati metodo za določevanje flavonoidov v ognjiču, ter primerjati vsebnost celokupnih flavonoidov v vzorcih, ki smo jih nabirali ob različnih luninih menah. Z omejeno količino vzorcev, ki smo jih vzorčili ob različnih luninih menah, smo izbrali spektrofotometrično metodo, metodo za določevanje flavonoidov z aluminijevim kloridom v metanolu. Da bi ugotovili, ali ima luna kakršenkoli vpliv na količino zdravilnih komponent v rastlinah, smo analizirali vzorce ognjiča, nabrane ob vseh štirih luninih menah; ob prvem krajcu, polni luni, zadnjem krajcu in luni v mlaju. Na podlagi vseh dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da se je v 77% analiziranih vzorcev povišana vrednost flavonoidov v ognjiču pojavila pri polni luni,ta delež pa znaša pri suhih vzorcih do 3,7 % in pri svežih vzorcih do 16,1 %, v preostalih analiziranih vzorcih, pa se maksimum vsebnosti flavonoidov pojavi pri prvem krajcu. Metoda z aluminijevim kloridom v metanolu se je izkazala za primerno metodo določevanja flavonoidov v ognjiču.
Ključne besede: Calendula Officinalis, flavonoidi, antioksidanti, spektrofotometrija, lunini vplivi.
Objavljeno: 01.07.2013; Ogledov: 1202; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ ZELIŠČ
Suzana Petek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zelišča, ki uspevajo v naših krajih sem ekstrahirala ter analizirala izkoristek ekstrakcije posameznih delov rastline (steblo, listi, cvet) in vsebnost učinkovin. Analizirala sem ekstrakte klasaste mete, koroške mete, dlakave mete, ožepka, sivke in rimske kamilice. Za pridobivanje ekstraktov sem uporabila dve ekstrakcijski metodi, konvencionalno ekstrakcijo pri kateri sem kot topilo uporabila 96% etanol in sem jo izvajala pri sobni temperaturi in pri 40°C ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri 280 bar in 60°C. Pripravljenim raztopinam ekstraktov sem določila vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov ter antioksidativno aktivnost. Uporabila sem spektrofotometrijo in na podlagi dobljenih absorbanc pri različnih valovnih dolžinah izračunala % antioksidativne aktivnosti in na podlagi umeritvenih krivulj določila koncentracijo skupnih fenolov in flavonoidov. Rezultate sem podala na gram ekstrakta in na gram materiala. Antioksidativno učinkovitost ekstraktov sem določila z uporabo DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je v raztopinah ekstraktov, ki sem jih pridobila s konvencionalno ekstrakcijo, višja vsebnost učinkovin kot pa v ekstraktih dobljenih s superkritično ekstrakcijo s CO2. Vsebnost komponent je odvisna tudi od dela rastline, več učinkovin je v listih in v cvetu posameznih rastlin kot pa v steblu.
Ključne besede: Meta, sivka, ožepek, rimska kamilica, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1779; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

9.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1454; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH FLAVONOIDOV V RASTLINSKIH EKSTRAKTIH S HPLC
Estera Habjanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Validirali smo analizno metodo za sočasno določanje izbranih flavonoidov s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z ultravijolično zaznavo (HPLC-UV). Sočasno smo določali katehin, rutin, kvercetin in krisin. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer smo za mobilni fazi uporabili metanol in vodo nakisano z ocetno kislino. Separacijo in kvantifikacijo smo dosegli v 21 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Z izbranimi validacijskimi parametri smo preverjali ustreznost metode. Rezultate smo statistično obdelali in določili ponovljivost, natančnost, linearnost, mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ). V diplomskem delu smo želeli razviti optimalno metodo za določanje izbranih flavonoidov v različnih vzorcih prehranskih dopolnil. Vzorce smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče. Raztopili smo jih v metanolu, ekstrahirali na ultrazvočni kopeli in filtrirali skozi filter papir in filtrno membrano ter analizirali. S to metodo nismo zaznali izbranih flavonoidov v prehranskih dopolnilih, zato smo po ekstrakciji na ultrazvočni kopeli zatehte vzorcev povečali in jih ekstrahirali s pomočjo rotacijskega uparjalnika pri 45 ºC, 1 uro. Tudi s to metodo nismo določili izbranih flavonoidov. Spojine smo želeli izolirati tudi s pomočjo ekstrakcije na trdni fazi (SPE). V ta namen smo preizkusili več različnih sorbentov. Kot najučinkovitejši se je pokazal hidrofilno-lipofilni kopolimer (HLB).
Ključne besede: HPLC, flavonoidi, katehin, rutin, krisin, kvercetin, validacija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1160; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici