| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINI
Sergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 742; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (675,83 KB)

12.
Nasilje znotraj dijaških domov
Mišo Šušak, 2016, diplomsko delo

Opis: Dijaški domovi predstavljajo veliko vlogo v razvoju samostojnosti in odraščanje dijakov v njihovem obdobju, predvsem razumevanje in ozaveščanje za zmanjšanje nasilja med vrstniki. Teoretični del diplomske naloge opisuje vrste nasilja, ki se dogajajo znotraj dijaških domovih in šolah, kakšni so znaki in vzroki za nasilje, ter nasilje v povezavi z kriminaliteto mladoletnikov. Za raziskovalni del smo izbrali raziskavo o nasilju znotraj dijaških domov, za primerjavo pa smo vzeli Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, kjer imajo samo po spolu mešane vzgojne skupine in dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer imajo po spolu mešane in ne mešane vzgojne skupine. Namen je ugotoviti, kako se dijaki in pedagoški delavci v dijaških domovih odzivajo na nasilje v mešanih skupinah in kako se odzivajo na nasilje kjer ni mešanih skupin. Za raziskavo bomo uporabili vprašalnik za dijake in vzgojitelje ter na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotovili oblike nasilja, ki se pojavljajo v omenjenih dijaških domovih. Glede na pridobljene podatke je analiza narejena za vsak omenjeni dijaški dom posebej, za odgovor na postavljen hipoteze pa so podatki združeni v celoto. Poleg izvedene ankete med dijaškimi domovi je v diplomski nalogi zapisano še nekaj raziskav različnih raziskovalcev na področju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, kibernetsko nasilje, vrstniško nasilje, učenci, srednje šole, dijaški domovi, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 03.03.2016; Ogledov: 895; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (679,16 KB)

13.
Nasilje nad učitelji v osnovni šoli
Judita Valenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomske naloge je nasilje nad učitelji v osnovni šoli. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojem nasilje, nato pa smo se opredelili na nasilje v šoli in s tem tudi na nasilje nad učitelji. Ker se nad učitelji dogajajo različne vrste in oblike nasilja, smo navedli, katere vrste in oblike nasilja se lahko dogajajo nad njimi. Skušali smo opredeliti vzroke, zakaj prihaja do nasilnih dejanj nad učitelji in zakaj učitelji o tem molčijo. Ob koncu teoretičnega dela smo navedli še načine, ki bi lahko zmanjšali nasilje na šolah in s tem posledično nad učitelji. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili dve raziskovalni metodi, in sicer anketo ter intervju. Najprej smo predstavili anketo, ki smo jo izvedli med učitelji treh osnovnih šol. Zanimalo nas je predvsem to, kako učitelji ocenjujejo razširjenost nasilja na njihovih šolah, s katere strani doživljajo največ nasilja, ali o nasilju, ki se dogaja nad njimi, molčijo. Rezultate ankete smo za lažje razumevanje predstavili z grafi ter na koncu še z analizo anketnega vprašalnika. Kot drugo metodo pa smo izvedli še intervju z dvema ravnateljicama posameznih šol. Zanimalo nas je, koliko učitelji dejansko povedo oziroma zaupajo ravnatelju o nasilju učencev, ki se dogaja nad njimi. Povprašali smo jih za mnenje, kaj si mislijo o tem, zakaj učitelji molčijo o nasilju, ki se dogaja nad njimi, ter o tem, kako bi preprečili nasilje učencev, ki ga izvajajo nad učitelji. Ker je bil cilj diplomske naloge potrditi ali ovreči zadane hipoteze, smo v zaključni razpravi navedli ugotovitve, ki smo jih pridobili skozi celotno diplomsko nalogo. Na podlagi teh ugotovitev smo zadane hipoteze potrdili oziroma ovrgli.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, učenci, učitelji, osnovne šole, preprečevanje, vzroki, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 02.03.2016; Ogledov: 2501; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (411,75 KB)

14.
Fizično nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki na delovnem mestu
Aleš Gros, 2016, diplomsko delo

Opis: Fizično nasilje na delovnem mestu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika je zelo velika težava, ki se je vpleteni premalo zavedajo. V veliko primerih se kar spregleda in nima prave teže. V diplomskem delu je predstavljeno, kdo so najpogostejši povzročitelji, kakšni so vzroki za nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki ter kaj bi se dalo izboljšati, da bi bilo nasilja čim manj. Z anketo je bilo ugotovljeno, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki počutijo varno na delovnem mestu. Velik delež medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je že doživel nasilje na delovnem mestu, ki je lahko fizično, spolno, ekonomsko ali psihično. V porastu je nasilje vodstvenih delavcev nad zaposlenimi, ki je takoj za nasiljem pacientov (60 %) na drugem mestu. Anketiranci so odgovorili, da v 21 % nasilje povzročajo vodstveni delavci. Pri tem gre za razna izsiljevanja in neizplačevanje nadur, delavci ne upajo na bolniški dopust ipd. Najbolj se je treba posvetiti temu, da medicinske sestre in zdravstvene tehnike prepričamo, da spregovorijo o tem ter da ne bodo imeli občutka sramu ali zapostavljenosti. Zavedati se morajo, da imajo nekoga, ki jim lahko pomaga in mu lahko zaupajo svoje težave. Pomembno je, da se čim več pogovarjamo in da veliko pozornosti namenimo izobraževanju. Le tako bomo počasi zmanjševali nasilje nad medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, fizično nasilje, zdravstvo, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, diplomske naloge
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 1482; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

15.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO NASILJE V OPERACIJSKI SOBI
Tadeja Lesnika, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu je pogost družbeni problem. V zdravstveni negi se srečujemo z nasiljem v različnih vlogah: kot žrtve nasilja, kot potencialni povzročitelji in kot strokovnjaki. Operacijska medicinska sestra se vsakodnevno srečuje s stresnimi dejavniki, vzroki za nastanek nasilja so stresno okolje, narava dela, močna hierarhija in stereotipi. Nasilje v operacijski sobi lahko razvrstimo v horizontalno in vertikalno. Obstaja več vrst nasilja, vse pa negativno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Z raziskavo smo ugotavljali situacijo in osveščenost zaposlenih o mobbingu na njihovem delovnem mestu. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Sodelujoči v anketi so zaposleni v splošni bolnišnici v operacijski enoti in na urgenci. Ugotovili smo, da je nasilje v operacijski sobi prisotno. Anketirani zaposleni so seznanjeni z ukrepi ob pojavu mobbinga, ne pa tudi z njegovim preprečevanjem, pogosto so informacije pomanjkljive, predvsem na področju pravne ureditve. Problemi se rešujejo ko se pojavijo, premalo pa je preventivnih ukrepov. Pri preprečevanju mobbinga ima bistveno vlogo vsaka operacijska medicinska sestra. Le dobro poznavanje in prepoznavanje pojavov nasilja v operacijski sobi bo pomagalo pri spopadanju in reševanju problema mobbinga ter k pravilnim in učinkovitim ukrepom.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, operacijska soba, operacijska medicinska sestra, psihično nasilje, fizično nasilje.
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1001; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

16.
Nasilje pri delu – primerjava med javnim in zasebnim sektorjem
Ajda Halilagić, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen mojega diplomskega dela je predstaviti nasilje, ki se največkrat pojavlja pri delu in s katerim se srečujejo tako zaposleni kot organizacija. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen naključno izbranim ljudem, zaposlenim v različnih organizacijah, želim prikazati primerjavo med javnim in zasebnim sektorjem ter ugotoviti pogostost in obliko nasilja, vzrok in povzročitelje nasilja, vrsto obrambe zaposlenih in to, koliko zaposlenih bi javno spregovorilo o nasilju. Na podlagi literature, ki sem jo uporabila, sem ugotovila, da je nasilje v organizacijah resen obojestranski problem, kjer zaposleni oziroma žrtev lahko utrpi resne in dolgotrajne posledice, organizacija pa večje stroške in upad ugleda v javnosti. Prav zato se mi zdi pomembno prepoznavanje in odkrivanje različnih oblik nasilja, pri katerih bi lahko zmanjšali posledice za posameznika in organizacijo. Ozaveščanje zaposlenih o nasilju ter pravilno in hitro reagiranje v primeru nasilja pa je najboljši način za zmanjševanje nasilja in njegovih posledic. V raziskovalnem delu smo predstavili javni in zasebni sektor ter na podlagi vprašalnika ugotovili, da se najpogosteje pojavlja psihično nasilje pri delu in da je te oblike več v javnem sektorju. V največji meri so povzročitelji nasilja sodelavci. Večina anketirancev ni seznanjena z ukrepi preprečevanja in posledicami nasilja pri delu in bi javno spregovorila o nasilju, čeprav lahko zaradi tega pričakujejo odpoved. Ob fizičnem nasilju bi večina takoj ukrepala in ga prijavila, psihičnega nasilja sodelavcev pa ne. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali ugotovitve in poskušali najti ustrezne izboljšave.
Ključne besede: spolno nasilje, mobing, fizično nasilje, ekonomsko nasilje, javni in zasebni sektor
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 852; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

17.
Prikrito nasilje v športu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tea Gorenc, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje prikrito nasilje v športu. Opisani so primeri nasilja, ki se pojavljajajo nad športniki in športnicami predvsem na profesionalnem nivoju. Posebna pozornost je namenjena predvsem nefizičnemu nasilju, katerega je še težje prikriti kot pa samo fizično nasilje, ki poleg fizičnih poškodb, pušča hude psihične posledice. Odkrili smo, da do nasilja prihaja predvsem zaradi nepoučenosti športnikov o njihovih pravicah, ter izjemni želji po tekmovanjih in uspehih. Zaskrbljujoče je to, da prihaja do takšnih in drugačnih zlorab že pri zelo mladih športnikih na katere pritiskajo že starši in trenerji. Z odraščanjem in stopnjevanjem svojih dosežkov pa je pritisk še toliko večji iz strani vodilnih oseb v klubu in nenazadnje navijačev. Profesionalni športniki se že sami po sebi veliko odpovedujejo, da pridobijo optimalne pogoje in sredstva za treniranje, ki posledično vodijo do doseganja vrhunskih rezultatov, ker pa to še ni dovolj, popuščajo pod pritiski svojih nadrejenih v strahu pred prepovedjo nastopanja na tekmah , izključitev iz kluba, izguba sponzorjev in podobno, če športnik ne deluje po njihovih navodilih. Predstavljene bodo vrste fizičnega nasilja, ki so ljudem že tako bolj poznane. Fizičnega nasilja je več predvsem nad ženskimi športnicami kot pa moškimi predstavniki, nekaj pa je tudi otrok, ki so žrtev nasilja. Največkrat do ene ali druge vrste nasilja pride zaradi materialnih ali finančnih koristi. Izkazalo se je, da večino nasilja vršijo osebe z višjim položajem v klubu, saj v športnikih vidijo le materialno korist, med tem, ko se le-ti športniki podrejajo svojim ''nadrejenim'' zgolj zaradi dosežkov na športnem področju.
Ključne besede: šport, nasilje, psihično nasilje, verbalno nasilje, fizično nasilje, žrtve, storilci, preprečevanje, preventivni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 2108; Prenosov: 634
.pdf Celotno besedilo (621,34 KB)

18.
PERFORMER IN ANGAŽIRANI GLEDALEC
Vanja Dimc, 2014, diplomsko delo

Opis: Performans je tesno povezan z razvojem avantgardnega gledališča. S pojavom sodobnega gledališča se je uveljavila zahteva po aktivni publiki, kar je prevzela tudi performativna umetnost. Gledalec je postal angažirani soustvarjalec umetniškega dogodka. Navidezni enakovredni položaj je zameglil njegovo sposobnost kritičnega mišljenja in s tem je postal žrtev spretno prikritih manipulativnih intenc, ki se izražajo skozi tri različne pristope. Umetniki z invazivnim poseganjem in trpinčenjem lastnega telesa ustvarjajo za gledalce nevzdržne pogoje in od njih zahtevajo empatičen odziv. Z izvrševanjem psihičnega in fizičnega nasilja pri gledalcu sprožajo nelagodne občutke in frustracijo, ki naj bi se v najboljšem primeru končala z nasilnim odzivom gledalca. Performerji želijo z eksplicitno prezentacijo svojega telesa pri gledalcu spodbuditi erotični odziv ali občutek sramu.
Ključne besede: angažirani gledalec, manipulacija, mazohistična umetnost, psihično in fizično nasilje, erotizirano telo
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 819; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

19.
Nasilje v družini nad otroki z duševno motnjo s kazenskopravnega vidika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Natalija Erjavc, 2013, diplomsko delo

Opis: Družino si predstavljamo kot prostor, kamor se lahko zatekamo pred neprijetnimi situacijami, kot prostor, kjer naj ne bi bilo konfliktov, kjer naj bi vsi živeli spokojno in v miru ter družinski ljubezni, vendar to že zdavnaj ne drži več. Vedno več je nasilja v družini, kjer so žrtve otroci, bodisi posredno ali neposredno. Nad njimi se izvajajo različne oblike nasilja, bodisi psihično, fizično, spolno, ekonomsko ali pa so zanemarjeni s strani staršev. V tem diplomskem delu je izpostavljeno nasilje v družini nad otroki, ki imajo duševno motnjo, hkrati pa tudi nasilje v družini nad otroki, ki so socialno normalno razviti, vendar so žrtve nasilja v družini. Seveda pa je največja težava nasilje nad otroki z duševno motnjo, kajti otroci, ki imajo težko in težjo duševno motnjo niso sposobni skrbeti sami zase in nasilje v družini težko prijavijo, kajti oni ne vedo da so žrtve. Zato je potrebno takim otrokom pomagati in jih zaščititi. Veliko nevladnih in vladnih organizacij se zavzema za to, ampak delo še zdaleč ni končano, so šele na začetku in na dobri poti do cilja. V veliko pomoč so jim Zakon o preprečevanju družinskega nasilja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in veliko drugih družinskih zakonov, ki opredeljujejo problem nasilja v družini. Nasilje v družini se obravnava tudi po različnih pravnih postopkih, najpomembnejši je kazenski postopek, sledita mu civilni in upravni postopek. V postopkih, kjer so žrtve nasilja v družini otroci, storilci nasilja v družini pa starši, se otroka obravnava kot privilegirano pričo, saj je v sorodstvenem razmerju s storilcem. Poleg tega so pravni postopki naklonjeni otrokom, saj jim skušajo povzročiti čim manjše travme. Tudi kazenski zakonik 1 opredeljuje zaporne kazni za kazniva dejanja nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, spolno nasilje, psihično nasilje, otroci, duševne motnje, kazensko pravo, kazenski postopek, kazenske sankcije, preprečevanje, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 1349; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (632,64 KB)

20.
VARSTVO DELAVCA PRED NASILJEM NA DELOVNEM MESTU
Katja Koprivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskave so pokazale, da je nasilje na delovnem mestu vedno bolj razširjen pojav, zato so potrebni tudi razni ukrepi, ki bi pripomogli k varovanju delavcev. Nasilje na delovnem mestu ima več oblik, lahko gre za psihično nasilje, spolno nasilje oziroma nadlegovanje ali fizično nasilje. Te oblike se velikokrat med seboj tudi prepletajo. Žrtve nasilnih dejanj smo lahko prav vsi ljudje, zaradi današnjega življenjskega ritma, pa ga lahko hkrati tudi povzročamo drugim. Ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu se na ravni celotne države izvajajo z zakoni, v posameznih podjetjih pa so podane tudi ustrezne smernice za zaščito dostojanstva zaposlenih na delovnem mestu. Zaradi uskladitve s pravom EU oziroma evropskimi direktivami s tega področja, je v Republiki Sloveniji bil leta 2007 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), ki je z novim 6. a členom prepovedal spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Državni zbor Republike Slovenije je 5. marca 2013 sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je začel veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu RS, z 12.4.2013. Z uveljavitvijo ZDR-1 je prenehala veljati novela ZDR-A. Po ZDR-1 je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren, v primeru, da mu ni zagotovil delovnega okolja brez spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Dokazno breme je na delodajalcu. Delavec pa lahko v primeru, če delodajalec na delovnem mestu ne zagotovi varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem in trpinčenjem, potem ko pisno opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo, tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Novi ZDR-1 je z novim 8. členom na enem mestu uredil odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ter v primeru nezagotavljanja ustreznega varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa določa, da je potrebno upoštevati, da je le-ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec ter, da delodajalca tudi odvrača od ponovnih kršitev. 1.11.2008 je bil sprejet tudi novi Kazenski zakonik (KZ-1), ki je sankcioniral kaznivo dejanje šikaniranje. Na področju nasilja na delovnem mestu pa sta pomembna tudi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Na mednarodni in evropski ravni so bili sprejeti številni pristopi oziroma ukrepi za preprečevanje nasilja na delovnem mestu. Tako so na področju nasilja na delovnem mestu bili aktivni predvsem Evropski parlament, Mednarodna organizacija dela (MOD), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, evropski socialni partnerji... Pomembno vlogo ima evropski okvirni sporazum o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu podpisan s strani evropskih socialnih partnerjev. Sporazum je v državah veliko doprinesel k zakonskem preprečevanju nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: psihično nasilje, spolno nadlegovanje, fizično nasilje, pravno varstvo, zakonodaja, ukrepi, odškodnina, okvirni sporazum
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2232; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici