| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Viktimološki vidik psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu
Monja Erhatič, 2020, magistrsko delo

Opis: Danes ljudje zaradi prehitrega načina življenja doživljajo ogromno stresa in napora, kar jih posledično pripelje do izgorevanja. Slabi odnosi med sodelavci, razdraženost in želja po dokazovanju v mnogih primerih pripeljejo tako psihičnega kot tudi fizičnega nasilja, kar pa žrtve občutijo predvsem na svojem psihičnem zdravju. Na trgu se pojavlja ogromno konkurenčnih podjetij, kar pripelje do tekmovalnosti. Norčevanje, obrekovanje, grožnje in kritiziranje, tudi fizični in spolni napadi so prisotni skoraj da ne že v vseh podjetjih oz. organizacijah. Pojavijo se lahko na vseh hierarhičnih ravneh, največkrat v odnosu s strani nadrejenega nad podrejenim, pri čemer ne moremo izključiti niti ostrih odnosov med sodelavci. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili različne definicije in oblike nasilja na delovnem mestu. Osrednjo pozornost smo namenili mobingu oziroma psihičnemu nasilju, saj se ta pojavlja najpogosteje in ne prinaša negativnih posledic le zaposlenim, ampak se kaže tudi kot problem celotne družbe. V empiričnem delu so posebej poudarjene ugotovitve raziskave o prisotnosti in doživljanju nasilja na delovnem mestu, zadovoljstvu ter odnosih med sodelavci, kot tudi posledicah, ki nastanejo zaradi nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zaposleni, delovno mesto
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (929,31 KB)

2.
Vpliv kompetenc in znanj pedagoških delavcev na prepoznavo izpostavljenosti nasilju otrok, ki so vključeni v pedagoški proces
Staša Šipek, 2020, magistrsko delo

Opis: Pomembno je ozavestiti, da se vsak otrok rodi svoboden in ima pravico odraščati v varnem okolju. Otrokova primarna družina je prva, ki mora otroku nuditi občutek sprejetosti, varnosti in brezpogojne ljubezni. Ugotovili smo, da vzgojitelji in učitelji, ki delajo z najbolj ranljivo populacijo otrok in mladostnikov, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, z njimi preživijo veliko časa in imajo možnost opaziti morebitno spremembo v vedenju, čustvovanju in mišljenju, ki bi lahko kazala na zlorabo. V pomoč je, če strokovni delavci poznajo področje in so zmožni prepoznati znake, ki kažejo, da je otrok izpostavljen nasilju in da poznajo postopke kako ukrepati na način, da takemu otroku karseda najbolj pomagajo. Zato smo naredili raziskavo, na vzorcu strokovnih delavcev vrtcev in šol (N=162), s katero smo skušali preučiti, ali kompetence in znanja pedagoških delavcev prispevajo k boljšemu prepoznavanju nasilju izpostavljenih otrok, in sicer ob dejstvu, da ima pedagoški delavec sam otroke; edukacija s področja nasilja nad otroki; predhodne delovne izkušnje z otroci žrtvami nasilja; delovno mesto. Rezultati so potrdili hipotezo, da strokovni delavci, ki so se udeležili izobraževanja s tematiko nasilja nad otroki, znake nasilja prepoznajo pred ostalimi kolegi. Vsekakor torej drži, da je izobraževanje strokovnih delavcev o nasilju pomembno.
Ključne besede: psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, zanemarjanje otroka
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 264; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki
Eva Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Ključne besede: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (567,98 KB)

4.
Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej
Patricija Rošker, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja.
Ključne besede: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 421; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (920,33 KB)

5.
Pravni vidik nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci
Dragica Čolić, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali pravne vidike nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci pri čemer smo izhajali iz hipoteze, da pravna ureditev pomembno vpliva na zmanjšanje nasilja pacientov nad zaposlenimi v zdravstvu. Prav tako smo postavili hipotezi, da nivo formalne izobrazbe zdravstvenega osebja vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov, in da so za obvladovanje nasilnega vedenja v zdravstvenih organizacijah v Sloveniji zaposleni pomanjkljivo usposobljeni. V teoretičnem delu smo utemeljili termin nasilja in pojasnili pravne vidike nasilja v organizacijah. Ugotovili smo, da se slovenska zakonodaja zavezuje k urejanju tega področja in k izboljšanju položaja zaposlenih, vendar menimo, da ne obstaja celostni pristop, ki bi urejal problematiko nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci, predvsem pri tistih, ki so visoko izpostavljeni nasilnemu vedenju pacientov. Empirična raziskava je bila zasnovana na podlagi kvantitativnega raziskovanja, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu republike Slovenije – Soča, v Ljubljani. Pri preverjanju hipotez smo ugotovili, da za obvladovanje nasilnega vedenja zaposleni niso pomanjkljivo usposobljeni, po drugi strani pa so anketirani v večini trdili, da nivo izobrazbe pomembno vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov. V sklepnem delu magistrskega dela smo na osnovi ugotovitev podali predloge za izboljšave raziskane problematike ter opozorili na nujnost internega usposabljanja in izobraževanja zdravstvenih delavcev, da lahko učinkoviteje rešujejo spore in nasilna vedenja pacientov.
Ključne besede: agresivni pacient, verbalno nasilje, fizično nasilje, preneseno nasilje
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 337; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (771,38 KB)

6.
Telesne poškodbe fizično zlorabljenih otrok
Lara Pavli, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano fizično nasilje nad otroci, s poudarkom na telesnih poškodbah. Fizično nasilje nad otroci je ena izmed oblik zlorabe, ki pri otroku pušča raznovrstne duševne, razvoje in telesne posledice. Na začetku je predstavljeno fizično nasilje nad otroci, pri čemer so predstavljene še zakonske opredelitve fizične zlorabe. Poudarek diplomskega dela je na telesnih poškodbah ter klinični forenzični obravnavi poškodovanega otroka. Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše posledice fizičnega nasilja pri otrocih podplutbe, ki so lahko vidne na vseh delih telesa. Posebno pozornost je treba nameniti podplutbam na območju okončin, še posebej na predelih zgornjega dela rok, na stegnih in gležnjih. Te poškodbe po navadi nastanejo, ko storilec drži otroka za noge in ga nasilno premika. Poleg podplutb lahko utrpi še poškodbe glave, skeleta ali notranjih organov. V nadaljevanju diplomskega dela je izpostavljena klinična forenzična medicina, kjer je podrobneje predstavljen pregled fizično zlorabljenega otroka. Z natančnim kliničnim forenzičnim pregledom, se poskuša ugotoviti, ali so poškodbe nastale kot posledica nesreče, ali pa kot posledica nasilja. Pomembno je, da se poškodbe skrbno dokumentira in zavaruje sledi, ki bi utegnile biti pomembne za sodni postopek. Na koncu je predstavljena tudi klinična forenzična ambulanta v Sloveniji, ki spada pod Inštitut za sodno medicino.
Ključne besede: diplomske naloge, fizično nasilje, otroci, telesne poškodbe, klinična forenzična medicina, klinični forenzični pregled
Objavljeno: 10.09.2019; Ogledov: 476; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (929,44 KB)

7.
Telesno kaznovanje otrok: nenapisana pravica odraslih?
Maja Ščančar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati prisotnost telesnega kaznovanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev glede tega. V teoretičnem delu smo opisali fizično nasilje, telesno kaznovanje, kaznovanje skozi zgodovino ter kaznovanje v postmoderni družbi. Predstavljeni so tudi pravni vidiki telesnega kaznovanja in posledice. Vključene pa so tudi različne tuje raziskave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 100 staršev predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec v Murski Soboti. Vprašanja v anketi so bila osredotočena na miselnost staršev o pravici do telesnega kaznovanja. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko in obdelali z deskriptivno statistiko, predstavljeni pa so v tabelah in grafih. Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda. Ugotovljena je bila prisotnost telesnega kaznovanja, vendar v primerjavi s preteklostjo v manjšem deležu. Starše smo povprašali, ali so bili v otroštvu telesno kaznovani in če se tega poslužujejo tudi pri svojih otrocih, kakšne kazni se najbolj poslužujejo in kdaj se jim zdi sprejemljivo telesno kaznovati svoje predšolske otroke. Vključeni in citirani so tudi komentarji anketiranih staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, telesno kaznovanje, fizično kaznovanje, nasilje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 546; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (862,24 KB)

8.
NASILJE NAD STAROSTNIKI
Melita Šauer, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom NASILJE NAD STAROSTNIKI je raziskati vrste in obseg nasilja, ki se pojavlja v družbi, s poudarkom, katerim vrstam nasilja in v kakšnem obsegu so le temu izpostavljeni starejši. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije se za starejšo osebo šteje, oseba, ki je starejša od 65 let. Problem družbe je staranje svetovnega prebivalstva, zlasti v deželah razvitega sveta. V diplomskem delu je zato predstavljena tudi problematika staranja, ter vpliv staranja prebivalstva v deželah razvitega sveta. Ker narašča delež starejšega prebivalstva, pomeni, da narašča tudi nasilje nad starejšimi ljudmi. Osrednja naloga diplomskega dela glede na postavljene teze diplomskega dela je raziskati obseg nasilja v Sloveniji nad starejšimi ženskami (ali so starejše ženske bolj izpostavljene nasilju kot starejši moški) in starejšimi moškimi, osebnostne lastnosti žrtve in povzročitelja nasilja, ter ali žrtve v praksi, ko doživijo nasilje poiščejo pomoč in nasilje tudi prijavijo. Starejši pogosto doživljajo psihično, fizično, ekonomsko, institucionalno nasilje, spolno nasilje ter zanemarjanje. Doživljajo ga v družini, v bolnišnicah, domovih za starejše občane. Povzročajo ga družinski člani, sorodniki, negovalno osebje in tretje osebe. Najpogostejše žrtve nasilja med starejšimi so ženske. Vzroki nasilja so: bolezen storilcev nasilja, duševne motnje pri storilcih nasilja, revščina, brezposelnost, zloraba alkohola, stres kateremu so izpostavljeni negovalci, družbena toleranca do nasilja. V večini primerov žrtve nasilja ne prijavijo oziroma ne poiščejo pomoči. Razlogi so: strah pred nerazumevanjem okolice, sram, ter strah pred postopki in izgubo bivališča.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, zloraba, zanemarjanje, nasilje v družini, psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje, institucionalno nasilje
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 2143; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (940,86 KB)

9.
Šport kot mehanizem za prevencijo nasilniške kriminalitete med mladimi
Aljaž Sedej, 2016, diplomsko delo

Opis: Fizično nasilje je v družbi prisotno že od samega začetka, pravzaprav je sestavni del družbe. Z njim se srečujemo v družbi in v zasebnem življenju, v šoli, na zabavah in v družini. Cilj vsake družbe je najti mehanizme za čim učinkovitejšo preprečevanje nasilja. Vedno več je programov, s katerimi želi družba odvrniti nasilneže od kaznivih dejanj. Vendar pa nasilja iz družbe ni mogoče odpraviti v celoti, zato obstajajo tudi programi, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja. V diplomskem delu smo se osredotočili na fizično nasilje med mladostniki. Prvi del diplomske naloge smo posvetili opredelitvi nasilja in opisu različnih oblik prevencije. Drugi del naloge predstavlja šport kot mehanizem za prevencijo nasilja. Zanimalo nas je, ali lahko uporabimo judo kot mehanizem za preprečevanje nasilja med mladimi. Judo vsebuje mnogo socialnih veščin, med katerimi je temeljno prav spoštovanje do drugih. Judo je šport, ki skozi trenažni proces uči judoiste, da postanejo dobri in spoštovani ljudje v družbi. To izhaja predvsem iz temeljnega načela juda, ki narekuje, da nasprotnika nikoli ne smemo poškodovati, temveč moramo izkoristiti njegovo silo, da bi ubranili sebe. Z raziskavo smo dokazali, da se judoisti manj pogosto poslužujejo fizičnega nasilja kot sredstva za reševanje konfliktnih situacij.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, preprečevanje, šport, judo, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 712; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
TEMATIZACIJA NASILJA V IZBRANI SLOVENSKI KRATKI PROZI PO LETU 2000
Natalija Posavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Tematizacija nasilja v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 zajema teoretični in analitični del. V teoretičnem delu smo opredelili definicije, vrste in oblike nasilja. Vsako nasilje je povezano z dogajanjem v družbi, zato smo podali tudi psihološke razlage nasilja in v družbenih, gospodarskih in političnih razmerah poskušali odkriti vzroke nasilja. Nasilnost lahko izvira tudi iz bolezenskega stanja posameznika. Sledi analitični del, ki zajema obravnavo in kratko analizo zbirk kratke proze, ki so izšle med letoma 2000 in 2005. V začetni fazi smo prebrskali vse zbirke kratke proze in izločili tiste, ki so izšle v samozaložbi. V nadaljevanju smo se fokusirali na tiste kratkoprozne zbirke, ki so obravnavale pojavitev fizičnega nasilja. Te so izstopale ali po izvedbi samega nasilja ali po načinu avtorjevega podajanja oziroma upovedovanja. Nekatere zgodbe so postavljene v preteklost, zato je bilo treba tudi preučiti razmere v takratnem času in to vzeti v obzir, posledično smo potem lažje sledili avtorju in zgodbi. V analitičnem delu smo zajeli kratkoprozne avtorje in avtorice, in sicer so to: Franček Bohanec, Stanko Janežič, Vinko Möderndorfer, Milenka Pungerčar, Vida Bošnjak Logar, Tone Partljič, Viktor Rožanc, Ivan Sivec, Marjetka Slavec, Franjo Frančič, Sebastijan Pregelj, Franček Rudolf, Aleš Čar, Jan Jerina, Marjan Kolar, Meta Malus, Iztok Geister, Dušan Merc, Milan Petek, Nejc Gazvoda, Polona Glavan, Marija Gorše, Manka Kremenšek Križman, Milan Kleč, Matjaž Brulc, Tomaž Janežič, Uroš Sadek, Vasilij Vasko Polič in Suzana Tratnik. Veliko kratkih pripovedi izhaja iz vsakdanjega življenja in kažejo na realistično ali celo avtobiografsko podlago, nekaj pa je takih, kjer pripovedni čas sega krepko v preteklost (čas španske inkvizicije, obdobje med obema vojnama). Opazno je, da izbrani avtorji in avtorice, ki smo jih zajeli v analitičnem delu naloge, v svoja kratkoprozna dela vključujejo literarne upodobitve nasilja, nekateri bolj, drugi manj, pri čemer je motivno-tematski spekter pojavitev zelo raznolik, od spontanih klofut in udarcev, do okrutnejših opisov, kjer se lahko v prikazovanju prepleta celo več vrst nasilja.
Ključne besede: kratka proza, nasilje, fizično nasilje, urbano in ruralno okolje.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 917; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (902,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici